Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Potepanja in National Geographic

Komentiraj

Objavil/a chef 12.11.2011 ob 18:00 pod Travelling Without Moving, miks

Ne samo, da je Blaž iz frizerskega salona Loko Design (zraven moje hišne krčme) odličen frizer in že frizira celo mojo familijo, ki še ima lase … v salonu ima tudi izvrstno ponudbo periodičnega čtiva, tako da mi je vedno bolj žal, ker sem plešast. Dobro, saj me sem in tja povabi na jegra s švepsom, pa še plačat mi ni treba striženja … Najbolj brani cajtengi so po njegovih besedah Science Illustrated, National Geographic in seveda Potepanja.

Zadnjič sem pri Blažu opazil zanimivo reč. Nisem ponavljal, ampak je preprosto tako ratalo:

Za oktobrski National Geographic je fotografiral Carsten Peter, za novembrska Potepanja v precej težkih razmerah v soteski Predoselj, v temi in viseč na štriku, pa Leon Vidic.

  • Share/Bookmark

Šljivovica v Motelu Gajić

Komentiraj

Objavil/a chef 11.11.2011 ob 18:00 pod Fenomeni, Potopisi, miks

Vsakič pozabim, kako obupno se vleče pot v Sarajevo. Cela Slavonija je bila v gosti megli in  na meji je bila obupna gneča. Opazila sva, da hodijo ljudje – peš, čez most – v Bosno po neke super kičaste kipce Device Marije, ki pod nekakšno stekleno piramido moli k Božjemu Očetu, višine približno dobrega pol metra. Bi kupil tudi jaz nazaj grede, a sva bila žal prepozna. Mejni prehod na Slavonskem Brodu je gotovo eden najodurnejših, ampak tam se pot šele zares začne, ko ugotoviš, da je do Sarajeva še več kot dvesto kilometrov magistralke. Kot da bi šel iz Maribora do morja po stari cesti. Obup. In še radarske kontrole kar naprej.

Že malo za mejo sva bila žejna in seveda nisva mogla mimo Motela Gajić.

Motel Gajić, veoma markantnog izgleda, jedinstvene i neobične arhikteture. Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Gostilna Slovenija – Mrtva črka na papirju?

Komentiraj

Objavil/a chef 4.11.2011 ob 18:00 pod Natezalnica, miks

Ko sem slišal za projekt Gostilna Slovenija, sem bil seveda navdušen, zdaj pa dobivam občutek, da gre še za en … projekt. Namreč, v slovenbskem turizmu pristojni kar naprej govorijo o projektih, večinoma so vezani na evropska ali državna sredstva, in ko je projekt menda uresničen, je še vedno samo projekt.

Gostilna Slovenija je blagovna znamka Obrtno-pčodjetniške zbornice Slovenije – Sekcije za gostinstvo in turizem, idejni vodji pa sta prof. dr. Janez Bogataj in Martin Jezeršek iz Dvora Jezeršek. Oba sta kapaciteti na področjih etnologije, turizma in kulinarike, ampak hkrati tudi precenjena. Ampak pustimo to. Projekt Gostilna Slovenija, jasno, “aktivno spodbuja tudi Ministrstvo za gospodarstvo”, saj “… Projekt je bil odobren v okviru Javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011.” Promociji nove blagovne znamke bo namenjenih 65 tisoč evrov.

Kriteriji za pridobitev naziva Gostilna Slovenija so po moji oceni zelo primerni, konec koncev tudi strogi, bistvo pa je, da se gostinski obrat imenuje gostilna ali izjemoma gostišče, če ga bodo postopoma preimenovali v gostilno s prenočišči. Ostale pogoje preverja komisija, gre pa za zahteve po tradiciji, ponudbi lokalne oziroma slovenske hrane in pijače (v določenem odstotku) in primernem okolju.

Seveda se sliši odlično, sploh zato, ker so izveske že začeli podeljevat.

Problem je samo v tem, da nihče nima pojma, katere gostilne so znak pridobile!

Tega podatka namreč ne boste našli.

Razen če boste na Googlu slučajno naleteli na kako lokalno novico o prejemnikih znaka.

Pred časom me je prijatelj spraševal kaj vem o tem, češ da je dobil povpraševanje za postavitev spletne strani (ki naj bi bila narejena tako rekoč že včeraj). Kako se je odvijalo naprej, ne vem, vem pa, da spletne strani blagovna znamka Gostilna Slovenija nima. Vse, kar o njej izveste, je nakladanje na spletni strani OZS, kjer je videti, da so (kot je v turizmu standard) daleč največ poudarka namenili oblikovanju logotipa – v priročniku piše vse o CGP-ju od A do Ž, nekdo se je prekleto potrudil z utemeljitvami in se nasploh izkazal kot top shit profesionalec, ampak …

… nihče ne ve, kje so te preklete gostilne!

Od tistih 65-ih jurjev sem prepričan, da ne bom videl niti stotaka, čeprav sem pripravljen vsak mesec v Potepanjih na dveh straneh po vrsti drugo za drugo predstavljati Gostilne Slovenije. Ampak če je blagovna znamka spet sama sebi namen, tega pač ne bom počel. Resnici na ljubo pa je 65 jurjev res precej malo. Tako malo, da reklame za to nisem videl nikjer drugje kot sem ter tja na kaki turistični prireditvi (večinoma zaprtega tipa, razne žurke za povabljence, namreč).

Kolegica novinarka je menda že spraševala po seznamu Gostiln Slovenija, a so ji odvrnili, da ni namen delat promocije.

Ja kaj pa, prekleto? 65 jurjev so jim šenkali za promocijo, oni pa nočejo niti brezplačne promocije!

Ta teden napišem članek o projektu in seveda bom pridobil tudi seznam gostiln. Že v petek sem se podučil s čim imam sploh opravka in med drugim sem prebral tudi Pravilnik o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke “GOSTILNA SLOVENIJA”. Dajte, kliknite link, ki nazorno prikazuje, s čim imamo tu opravka. Kako jim je uspelo ustvarit ta PDF file, mi ni čisto jasno. Zdi se, da je nekdo pravilnik natipkal s pisalnim strojem (Bogataja si pri tem kar predstavljam), nekdo drug pa postrani skeniral.

V dotičnem primeru nisem šparal gozdov, ampak sem si pravilnik sprintal, da bi si podčrtal bistveno. Rezultat printa (vse strani enako!) vidite spodaj.

I rest my case!

  • Share/Bookmark

Braća Dalton #2

Komentiraj

Objavil/a chef 1.11.2011 ob 18:00 pod Pippa, Travelling Without Moving, miks

Je treba vrnit uslugo. Zadnjič so bile psice pri meni. Ena garsonjera, 22 kvadratov, trije psi, en človek … in blažen mir.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Wonderland

Komentiraj

Objavil/a chef 31.10.2011 ob 18:00 pod Pippa, Travelling Without Moving, miks

Pippa doma nalašč nima na tone igrač, prvič zato, ker bi bilo vse razmetano in drugič zato, ker bi potem divjala brez prestanka. Tako se ji je zadnjič pri seamusovih otrocih odprl povsem nov svet. Bila je celo tako zelo presenečena, da je pozabila divjat. In ne, za spodnji prizor za spremembo ni kriva ona, ampak otroci.

Sem bil pa ekstremno navdušen nad Pippinim obnašanjem. Ona je načeloma pes brez občutka za nežnost in v igri mimogrede preveč ugrizne, opraska ali zasvinja, občasno se tudi z vso silo zaleti v piščal. In podobno. Ampak – za razliko od Neve – je Pippa do otrok izjemno nežna, Zoje se praktično ni dotaknila, nič ni skakala ali silila vanjo. To je res super, sploh zato, ker sem doslej dajal premalo poudarka na igranje z otroci – mala Ajda se pač še ni rodila :)

Menda psi otrok ne smatrajo enako kot odraslih in zanje so to čisto druga življenjska oblika. Zdaj se mi dozdeva, da je to res.

No, že naslednji dan je skočila prijateljevemu sinu v glavo. Seveda jo je nadlegoval, kar je bilo jasno tudi malemu, pes pa pač odreagira kot žival. Moja napaka je bila, da nisem dovolj pozorno gledal, kaj se dogaja.

  • Share/Bookmark

Kulturni večer s filharmoniki

Komentiraj

Objavil/a chef 29.10.2011 ob 18:00 pod Travelling Without Moving, Zabava, miks

Starša sta na drugi strani sveta, očitno v taki vukojebini ali kakršnekoli tropske živali že se tam jebejo, da v celem tednu nisem dobil niti enega sporočila. Ker je pač tam nekje med albatrosi in igvanami, mi je mama šenkala vstopnici za Oranžni abonma Slovenske Filharmonije v Cankarjevem domu. In sva šla. Sploh nočem razlagat kako daleč je lahko Cankarjev dom, če greš v mesto z avtom, ampak dejstvo je, da imam že konec oktobra občutek, kot da je božič. Ljudje so vedno bolj počasni, no, ko zapeljejo v garažno hišo se vse neha. Dejansko sem videl modela, ki ga je bilo strah zapeljat po klančini!

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Bučke prodajat

Komentiraj

Objavil/a chef 24.10.2011 ob 18:00 pod Natezalnica, miks

Celo v ljubljanskih Javnih skladiščih se počutim bolje kot na letališčih, čeprav je na slednjih vsaj struktura populacije dosti bolj sprejemljiva. Sicer bistvene razlike ni. Gneča, predolgi hodniki, ki se trudijo biti prijazni, neprijazne kavarne in oštarije, še v trgovinah prodajajo skoraj enako robo. Bistvena razlika je v tem, da je obisk Javnih skladišč naša izbira, letališča pa so nujno zlo.

In tako se zgodi, da pol litra bučnega olja na graškem letališču prodajajo za 17,90 evra.

Na Dobrotah.si, na primer, dobite četrt litra 100-odstotnega bučnega olja iz oljarne Šaruga za 4,90 evra, pol litra za 7,90, cel liter pa stane 13,80 evra, torej 22 evrov po litru manj. In ja, prepričan sem, da je Šarugino olje boljše.

  • Share/Bookmark

Plavi

Komentiraj

Objavil/a chef 23.10.2011 ob 18:00 pod Travelling Without Moving, miks

To čudovito zadevico sem pred časom opazil v Škofji Loki.

Totalno ohranjen!

Fotka je zaradi odboja slaba, ampak zanimiva je slikovna dodatna oprema:

  • Share/Bookmark

Pasji kolesarji

Komentiraj

Objavil/a chef 21.10.2011 ob 18:00 pod Biciklizem, Fenomeni, miks, Šport

Moja psička, nemška bokserka Pippa, je stara dobrih pet mesecev. Adolescentka je, zdaj že malo manj nerodna, a še vedno razigrana, da ne rečem otročja. Najbolj smešna je, ko nekatere stvari vzame popolnoma zares. Če se je treba zagnat za ptičem, na primer. Ali za palico. Ne razmišlja, zada si samo en cilj in ga skuša izpolniti stoodstotno. Večinoma ji seveda ne uspe, zato je vse skupaj še toliko bolj smešno.

Zakaj v kolesarski reviji razlagam o zverini?

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Kraj pasjega zločina

Komentiraj

Objavil/a chef 19.10.2011 ob 18:00 pod Pippa, miks

Ko imaš enkrat psa, ni nič več tako, kot je bilo. Toliko bolj zapleteno je, če živiš sam. In če si lastnik mlade nemške bokserke. V nasprotju s prevladujočim mnenjem večine nepoznavalcev je kletka za psa v tem primeru zlata vredna oziroma nujna. Pippa je že dovolj velika, da sama vzdrži vsaj šest ur.

Včeraj sem šel na večerjo v Piran (Gostilna pri Mari, toplo priporočam!). Pippo sem zaprl v boks, jo opremil s pasjo žvečilko in se prepustil romantiki. Menda mi je šlo kar dobro, vse je štimalo: Piran itak, Mara je prijetna gospa, orada je bila milega okusa, jaz imam dober smisel za humor, pel je Michael Buble in tako naprej. Idealno.

Prideva domov, odklenem vrata, v predsobo pride Pippa. S tistim nedolžnim izrazom na obrazu, ko veš, da je nekaj hudo narobe.

“Kaj pa ti tukaj?”

Beri naprej »

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »