Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Kam ste pa izginili?

Komentiraj

Objavil/a chef 1.12.2012 ob 18:00 ob 18:00 pod Aktualno, Fenomeni, Natezalnica, miks

Včerajšnje poulično dogajanje me je razočaralo. Ne zaradi izgredov, saj smo jih pričakovali, ne zaradi odziva policije, ker smo tudi to pričakovali, ampak zato, ker sem ob devetih ves moker in solzav pogledal naokoli – in ugotovil, da je večina očitno že doma. Po ulicah je bilo videti samo še policiste, kriminaliste v civilu, postopače in firbce. Kje je bilo deset tisoč ljudi? Verjetno na toplem. Ko sem se ob treh zjutraj vrnil v center, o demonstracijah ni bilo več ne duha ne sluha. Ostal je samo slab vic, da ameriška ambasada svojim državljanom svetuje previdnost, če obiščejo Slovenijo. Glede na to, da se je po Slovenski cesti vozil vodni top, je mogoče res videti, da imamo izredno stanje, ampak v resnici je razgrajalo par deset norcev, drugi pa so bežali, čeprav jim ne bi bilo treba.

Na demonstracije sva prišla okoli pol šestih in se slučajno takoj znašla v prvi vrsti na Šubičevi. Kasneje sva se preselila naokoli in skoraj uletela med zloglasne fante s kapucami. Nisem ravno pristaš teorije o Janševih plačancih. Pravzaprav je za moj point vseeno. Po eni teoriji so jim plačali, po drugi pa so fantje pubertetniki, ki nimajo pojma o politiki, njihova edina seksualna izkušnja pa izvira iz obdobja, ko jih je še šlatal očka, in frustracije izživljajo z nasiljem – če ravno ni demonstracij, pač tepejo mulate, skejterje in podobne ranljive skupine.

Fante so na Trgu republike, razvili nek plakat in napredovali proti parlamentu. Takrat sva se držala bolj v ozadju, tako da ne morem vedeti, zakaj so policisti množico res potisnili nazaj. Dejstvo je, da so jim pod noge metali petarde in vse sorte, in da tega verjetno ni počelo samo trideset fantov, o katerih poročajo vsi mediji. Ljudje v množici so bili pač nabiti s čustvi in ni jih bilo malo, ki so razmišljali, da pravzaprav ne bi bilo težko nadmudrit policistov. Ampak ko so prvič potisnili, so ljudje pobegnili kot ovčke in na lepem je bil Trg republike prazen. V ospredju je bilo kar burno, predvsem je moral človek pazit, da ne bo dobil na glavo kocke. Potem sem se zavedel, da večina tisočev stoji čisto zadaj, na stopnicah, tako da je bilo med množico in parlamentom dejansko bojno polje, in ko smo se znašli v ospredju, je bilo videti, kot da smo sami izgredniki, ki iščemo težave.

Kot vidim, so zdaj vsi blazno pametni, demonstracije pa da so zajebali fantje s kapucami, skupaj z ustreznim ravnanjem policije, ki je šlo v korist vlade. S tem je država dobila opravičilo  za demonstracijo tistega, kar Janša hoče: da naj se z njim ne zajebavamo in da nimamo kaj zahtevat spremembe, ker bomo samo najebali. Ampak demonstracij nam ni pokvaril Janša, niti kapucarji. Zajebali smo si jih sami, ker smo se pustili nategnit. Zaradi nekaj provokatorjev se je ljudstvo razbežalo, zdaj pa nakladajo, da so hoteli samo mirne demonstracije in da tega se pa oni ne grejo. To je zame strahopetnost. Nihče sicer ne pričakuje, da se moramo nastavljati batinam, solzivcem in vodnemu topu, ker s tem itak nič ne dosežemo, ampak pobegniti ne bi bilo treba. Pred Maxijevim podhodom, ki so ga policisti zaprli in tako popolnoma izpraznili Trg revolucije – kar je svinjarija – je bilo dovolj prostora in tudi super vzdušje. Policistom so na uniforme zatikali rožce, z njimi smo klepetali in se fotografirali. Ampak bila nas je samo peščica. Ne vem, drugi so morda odšli zato, ker jim je zaradi helikopterja pihalo pod bunde.

Niti enega kamna nisem vrgel, pa sem trikrat bežal zaradi solzivca, bil sem do gat moker in doma razočaran, ker se ljudje ustrašijo najmanjše provokacije, solzivca in helikopterja. Žalost. Na tak način ne bomo dosegli ničesar. Nekaj bomo dosegli samo z vztrajnostjo.

  • Share/Bookmark
 
28 odgovorov na “Kam ste pa izginili?”
  1. Mabundo Nagumbe - 1.12.2012 ob 19:10

    Jp, vztrajnost, Čif. Vztrajnost, za dosego cilja “enakost pred zakoni – pravičnost v demokratični družbi”, je najpomembnejša značajska lastnost. Nam, maratoncem pod soncem, je to jasno kot beli dan!!! :D

    Sistem, ki je samemu sebi v namen, da bi služil le peščici prikoritnikov, je gotof sistem. Treba ga bo nadomestiti. S pametjo v rokah ljudi.

  2. blitz - 1.12.2012 ob 19:52
    blitz

    Kakšna je torej tvoja teorija? Se je množica razšla zaradi mulcev, ki so z divjanjem pokvarili vzdušje? Ali pa zaradi zoprnega vremena?

    Bo pa težka. Sem poslušal izjave in so kar naivne, kaj bi želeli. Čez noč ne bo nič Sprememba čez noč najbrž lahko vse le še poslabša. Tudi tista o max. 12 letih, to je vse bluzenje krneki. Če jutri gredo Janša, Pahor, Žerjav, Erjavec, Lukšič, Virant, kdo nam pa ostane? Tanko, Frangež, Jurša, gimme a break. Ali pa civilna družbe? Sorry, I’ve been there, civilna družba je potrebna, vladati pa ne more. A bodo vladali Štrukelj, Makarovič, Štrajn in Bučar? Tile bi morda bili pripravljeniLjudem se mogoče zdi 3 jurje neto Janševe plače veliko, ampak za ta denar kakšnega carja čez noč ne bomo dobili. Pa tudi car ne bo ničesar rešil.

    Zajeb je bil predvsem v tem, da so strici 20 let rogovilili po levici in mešali drek, ter na drugi strani s svojim početjem držali pri življenju Janšo, ker so raje imeli njega kot kakšnega Arharja, ki so ga zjebali takoj.

    Se pa strinjam, da je nekaj treba narediti, dvomim pa v neko pozitivno rešitev, dokler nimamo pravne države.

    Pa oprosti foteljašu, ker nimam pojma – odkod dobijo demosnstranti tlakovce? Jih izpulijo iz tal? Potem bi jih morali oglobiti – jaz sem lani dvorišče štimal in to niso mali penezi. janković pa svoje prjatle najbrž še bolje plača :)

  3. Mabundo Nagumbe - 1.12.2012 ob 20:24

    Blitz, najboljša je ta: denar davkoplačevalske večine, gre med drugim tudi za nabavo orožja in drugih sredstev v namen varovanja naroda, pred morebitnim tujim sovražnikom. A potem te ta ista – za svojo službo – plačana oblast, s tem istim orožjem ustrahuje ali pa z “varovalnimi” bojnimi sredstvi (v znak zahvale za službovanje, ki jim ga ljudstvo omogoča) po ukazu celo napade – in to kar vse demonstrante počez??? Najmanj pa totalitarno nadzoruje, kaznuje in z metodami represivne politike izvaja psihokratsko tiranijo. Pa kdo je zdaj tu nor!?

  4. David - 1.12.2012 ob 20:34

    Z Bliztem se moram strinjati. Slovenija je zajebala LEVICA, desnica ji je samo malo pomagala. Ampak definitivno je izdajalec in morebitni grobar našega naroda – levica. In največji asshole vsega tega je pokojni Drnovšek, ki sploh ni vedel, kaj vse mu za hrbtom počnejo. Ali je vedel, bogve.

  5. filmoljub - 1.12.2012 ob 20:44

    Bil sem tam od začetka do cca osmih zvečer, vrgel nisem ničesar v nikogar. (Ja, tisto s kocko, kar sem zapisal zadnjič, je bilo seveda mišljeno cinično in kdor tega ni razumel, je pač bebec. A ne, Pizdok Fartner?) Mi gre pa blazno zdaj na živce to pametnjačenje, kdo neki je zajebal oz. “ukradel” te demonstracije, ker se mi zdi patetično in srhljivo simptomatično slovenceljsko oportunistično gobezdarjenje. Ja, nekateri so metali tudi kocke in petarde in še kaj. Tako kot na vsaki malce pestrejši tekmi, zborovanju, vaški veselici in podobnih množičnih dogodkih. So fucking what? Je res kdo pričakoval, da si bodo/bomo zgolj talali rožice in nemara še poljubčke, na koncu pa bomo držeč se za roke skupaj s policisti v krogu zapeli “All you need is love”, ali kaj? Pa ne mi zdaj delat iz tega še ene usrane medijsko-politične senzacije, lepo prosim. Demonstracije so uspele, kolikor lahko za tak dogodek rečemo, če kdo mene vpraša. In seveda se pridružujem mnenju, da je treba vztrajat. Naslednjič bi bilo fino, ko bi bile demonstracije sredi belega delovnega dne in bi totalno zablokirali celotno državo in vse javne službe in promet. Ne pa tako kot usrani sindikati, ki lepo organizirajo proteste na soboto ali celo nedeljo, da ja ne bi koga preveč zmotili, skupaj z godbo na pihala ter štanti s pleskavicami in kuhančkom. Česa podobnega v svetu seveda ni. “Miren” oz. “organiziran” protest je sam s seboj in že v osnovi skregan koncept. Da tega dejstva celo mediji ne upoštevajo, je še en slovenceljski unikum.

  6. Mabundo Nagumbe - 1.12.2012 ob 20:50

    David. Pokojni Drnovšek je, res da pa šele bolj proti koncu svojega zadnjega mandata, vendarle uvidel kaj in kdo mu za hrbtom dogaja. Vrhovno globalno Oblast in vso z njo prepleteno temeljno kapitalsko-politično ZLO, je poimenoval “princ teme”. To so zanj bile vse združbe “stričkov in tetk” iz ozadja. Pa so ga označili z etiketo neprištevnosti … Tudi Kramberger je padel v podobno nemilost …

  7. Simona Rebolj - 1.12.2012 ob 21:21
    Simona Rebolj

    Res je zanimivo, da se vendarle na neki nogometni tekmi zbere še več ljudi in jih ne prežene domov nobena skupina navijačev, ki ruva stole in meče naokrog marsikaj. Relativno hitremu razhodu pa verjetno niso krivi le razgrajači … hmmm …. ti so morda zaradi firbca demonstracije še podaljšali, ampak preprosto to, da se začnejo ljudje pač dolgočasit in bi šli raje domov ali pa v bife. To predvidevam na podlagi tega, da se je, mislim, da na Primorskem nekje, tudi zbralo nekaj sto ljudi in so se baje razšli že po nekaj minutah. Ne vem … malo preveč je pihala birja ali nekaj podobnega. Oziroma nič posebnega. Kakšen koncept morda ne bi škodil. Ampak, kot izgleda, se še raznim žižkom pri nas ne ljubi nakladat, ko in če bi šlo lahko zares. Konec koncev so molčali 20 let in niso nikogar in ničesar motivirali za nič!!! Bili so zadovoljni s svojimi drobtinami, ki so jih prejemali in vsake toliko malo pomodrovali v kakšnem politikantskem cajtngu. Vse, kar so uspeli spravit na politični parket kot “noviteto” sta bila pa Katarina Kresal in Zoran Jankovič. Sramota nad sramotami!!!

    Težko je od ljudi, ki nimajo niti dostopa do medijev (tako kot bojda navadna državljanka Spomenka Hribar, da piše pisemca Boruti kar v Dnevnik, namesto največ v pismih bralcev, če ni kaj boljšega na razpolago), niti ne morejo vplivat na javno mnenje kaj bolje od jamranja po kafičih, pričakovat kaj več. Je pa res, da bi lahko mnogo več naredili s povezovanjem in zahtevami na delovnih mestih. Tam, kjer so izkoriščani. Ehhh …. tam so pa ponavadi vsi pičke, podobno kot naša intelektualna smetana in politikanti. Če se najde kdo pogumen, čeprav ni neumen, pa “modro” molčijo in se delajo, da se jih nič ne tiče, ker se bojijo, da bi izgubili plačo, s katero ne morejo poravnat niti položnic. Kaj pa vem. Strategija je malo v podnu in pripravljenost na tveganje na nuli. Precej slabša od teh mladcev, ki pridejo relativno organizirano razgrajat in doseči nek svoj cilj, pri čemer se jim fučka, če bodo aretirani. Z manj strategije in tveganja v imenu miru od teh razgrajačev je težko pričakovat novo republiko, tudi če ravno 2. republike nočemo. Dobili bomo lahko 3. republiko, za katero bomo hitro ugotovili, da jo najmanj hočemo od vseh.

    Ne vem pa, zakaj bi šli ti razgrajači na roko Janši. Bi me res zanimalo, kdo v resnici so. Tega namreč izvedeli nismo. Le neuradne špekulacije. Če so pa desničarski radikalci, celo neki neonacisti, tako bebavi, da delajo sranje desnim strankam na oblasti in prej korist levim (saj ima Zoki na primer realtiven mir pred MOLom, kar je precej nenavadno za lajanja o demonstracijah proti vsej politični, predvsem skorumpirani eliti), potem pa tej družbi res ni pomoči. Drugod vsaj ekstremisti vedo, kaj bi radi, a pri nas naj bi pa še ti pljuvali v lastno faco, al’ kaj??!!! Hmmm … Ali pa bo kdo preprosto rad, da bi se tako mislilo, ko udari s svojimi razgrajači. Ne štekam.

  8. seamus - 1.12.2012 ob 22:10

    Mene so protesti v veliki meri presenetili. V pozitivni smeri. Si nisem mislil, da bo dejansko toliko ljudi proti levi, desni, čemurkoli je pač zjebalo državo, v takem vremenu ob taki uri (tema) na demostracijah.

    Ne preseneča me, da so se ljudje dejansko umaknili in odšli domov. Saj vendar še nismo na točki, ko ljudje dejansko nimajo kaj izgubiti. Še prekleto daleč smo od tam.

    Ni me pa presenetil JJ, ki je komnetiral dva dni staro novico o opozorilu ZDA ambasade in poraz Tine Maze. Očitno tudi on ni pričakoval toliko ljudi.

  9. Mabundo Nagumbe - 1.12.2012 ob 23:23

    Simona Rebolj, za nobeno vladajočo kliko (podrejeno tajnim in manj tajnim lobijskim združbam) ni nič bolj enostavnega, kot je predhodno (večdesetletno) vzpostavljanje kriznih pogojev, za kasnejše igranje na čustva in zlorabo le-teh. V takih razmerah je najlažje vladat, manipulirat z množico ljudi, ki kao “nimajo kaj več izgubit” in jih dobesedno uporabit za svoje zle namene. Podla politikantska taktika! Ker se pač na ta način hoče krivdo za morebitno nastalo izredno stanje v kaotično-kriznih razmerah, prevaliti na plebs.

    Po podatkih Eurostata je avgusta letos v EU zabeleženih kar 5,458 milijona brezposelnih MLADIH (mlajših od 25 let). Od tega 3,392 milijona v območju z evrom. V primerjavi z lanskoletnimi podatki, se je število brezposelnih mladcev in mladenk v EU zvišalo za 164.000, v območju evra pa za 213.000.

    In potem se že na podlagi teh dejstev pojavi upravičen sum, da je predvsem mladina “idealna tarča” za urjenje bodočih, vódenih vojačkov. Kakšni so trendi NWO elite se pa tudi ve.

    Vprašanje za vlado: ali je formalni del nje v RS sposoben prerezat ta gordijski vozel? Ji je to sploh v interesu in če ne, ali je pripravljena prisluhnit glasu ljudstva in upoštevat voljo večine? Ji je res mar za ljudi? Za izboljšanje stanja v dobrobit in blagostanje naroda? Za sistemsko spremembo znotraj €U – vsaj na lokalnem teritoriju RS? Za vpostavitev pravne države? Za odpiranje novih delovnih mest itn.?

    Bo namesto “revolucije” potrebna EVROLUCIJA, morda???

  10. folc - 1.12.2012 ob 23:26

    A mi lahko nekdo razloži zakaj so ljudje prišli z titovkami? konec je delitev!

  11. Add - 2.12.2012 ob 00:35

    Mislim, da v resnici Ljubljančani nimamo pojma,kaj bi radi. Shod proti skorumpirani vladi? Japajade.

    Razen tega, da smo cvetličarjem na tržnici naredili dober biznis, nismo naredili nič. Pa ne zagovarjam nasilja, vendar tole s tem talanjem rožic je navadna groteska, navadna utopija vseh, ki mislijo, da bodo s takšnimi demonstracijami dosegli kaj drugega kot krohot podgan, ki nam vladajo, žal!

  12. Mojca - 2.12.2012 ob 00:37

    Sem šla na protest ob štirih, okrancljala enega robocopa in odšla očitno ravno pred štalo, ker mi je tačas tašča pazila otroka.

  13. Mabundo Nagumbe - 2.12.2012 ob 02:02
  14. Mabundo Nagumbe - 2.12.2012 ob 03:33

    Add, c’mon … kako ne vemo kaj bi radi??? Preskočivši tistih nekaj agresivno razpoloženih posameznikov, naloadanih z viškom testosterona, ali morebitno organiziranih skupinic – cenenoplačancev za “višje cilje” ali celo zastojskarsko političnih prostitutov, ki so morebiti zagešenkali moč svobodne volje po lastni izbiri, vemo! Seveda vemo!!!

    Kdo, povej, pa v resnici uživa v izvajanju nasilja, v kolikor ga je tudi sam deležen? Nihče uravnovešen! Sadisti so pa itak pusiji. Strahopetneži, slabiči, ranjene žvavce, ki lajajo. Seveda tudi kdaj ugriznejo. Ampak … saj menda ne misliš, da večina ne more imet moči nad njimi??

    Mimogrede … smo kdaj slišali koga od vladajočih elit (s papežem na čelu) odprto govorit o tem? Smo s strani političnih oblastnikov kdaj začutili resno zaskrbljenost, doživeli transparento seznanjanje ljudstev z realno sliko – objektivno prikazanega vzroka za to problematiko, ki se kot jara kača že stoletja vleče in iz ozadja vleče glavne niti tega sveta, medtem, ko “vzorno” skrbi za sprotno ugnezditev novega podmladka, naklonjenega iluziji zla? Ima kdo občutek, da bi tesno vpleteni (in zaflenčani) v mafijske posle radi kaj sami od sebe spremenili?? Se mi je zdelo da ne. Nimajo cojones, da bi tvegali svoje samopašno delovanje z vzvišeno držo – v kakšno omembe vredno globalno spremembo – za lepši, bolj priljuden jutri, v humanejši svet zanje in za človeštvo. Namesto realnih sanj o človečnosti, nam politiki raje prodajajo realno nočno moro o reševanju iz recesije. Pa čeprav je le-ta ravno tako bila ustvarjena umetno! Presneto dobro so seznanjeni s pravili podtalnega šaha, pa ga vseeno igrajo. Pred ljudstvi – molče. Seveda, z usnjenega naslonjača gre pač lažje …

    Namesto realnih možnosti z vzgajanjem dobrega v sebi, namesto zglednega truda vzpostavljanja realno možne družbe vrednot, se institucionalna Cerkev raje zapleta v etično-moralne sporne posle. Financira TV s pornografskimi vsebinami, Naivno pade na ekonomsko finto in potem s propadlimi obveznicami in zavoženimi delnicami pelje žejne čez vodo svoje najzvestejše pripadnike, ter druge vernike. Ko jih opehari, še naprej zlorablja zaupanje, ne opraviči se javnosti za pretekla dejanja iz svojih vrst (niti tista najbolj zločesta – sprevrženo nasilna), ne prevzema odgovornosti, ni ji potrebno plačevati državi davka na dejavnosti in prihodke cerkveno-pravnih oseb, kaj šele na prostovoljne darove, medtem ko je seveda zelo vzorno poskrbela za lastno bogatenje in s tem povezano moč centraliziranega oblastiželjnega imperija. Z vsem tem pa, kakopak, Cerkev tudi nič kaj dosti ne prispeva ne h globalnemu, ne k lokalnemu življenju v sožitju.

    Da o kapitalskih multinacionalkah in vanje zavozlanih lobijih, ter o apetitih orožarsko-vojnih dobičkarjev niti ne nadaljujem …

    Zato namesto tega, tebi Add, za dobro jutro :D raje pripopam tole. Pa če se ti zdi še tako pocukrano ali nemogoče:

    http://www.youtube.com/watch_popup?v=2rIxzE0uy4E&feature=related

  15. Marushin - 2.12.2012 ob 09:00
  16. Stric Marč - 2.12.2012 ob 09:38

    Še vedno čakamo na poročilo Sove o ekstremizmu na Slovenskem. Mislim, da je večina ravnala prav, ko je odstopila korak nazaj, ko so se pojavili zakrinkanci ( očitno dobro izurjeni). Še vedno ni uradnega sporočila policije, kdo to so, kdo jih organizira, katerimi političnimi opcijami pripadajo.

  17. ela - 2.12.2012 ob 10:46

    Čez noč se ne piše in ne govori več, zakaj imajo ljudje dovolj vsega, zakaj je treba na ulico, ampak samo še o vodnem topu, petardah in razbitem policijskem nosu. Pa se še naprej sprašujmo, komu to najbolj koristi. Res smo se pustili nategnit. Največji bebci so pa novinarji.

  18. Olna - 2.12.2012 ob 11:19

    Nedolžno vprašanje: Bi šla na demonstracije, če bodo letele petarde, bo šprical solzivec in mogoče celo vodni top? Odgovor: Bi, če bi si od teh demonstracij obetala pozitivne sprememb. Drugo nedolžno vprašanje: Bi šla na demo, če bi letele granitne kocke? Odgovor: Nisem več čisto prepričana… Mogoče mi manjka pravi revolucionarni duh, ampak med vodo in granitom je za mojo glavo prevelika razlika.

  19. Olna - 2.12.2012 ob 11:20

    Off topic: Mabundo Nagumbe, tvoj nick mi je polepšal žalostni volilni dan. :D

  20. Anonimnež - 2.12.2012 ob 13:19

    @folc “A mi lahko nekdo razloži zakaj so ljudje prišli z titovkami? konec je delitev!”

    Ta model s titovko je bil policist v civilu. Smo ga opazili, ko je enemu kockarju lisice gor natikal…

    Zakaj smo odšli predčasno domov? Zato, ker smo prišli zaradi protestov proti vladi, sistemu, itd. in ne z našo prisotnostjo podpirati napade na policiste! In veliko ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, je menilo isto. Tudi mi smo 3 ali 4 ure stali na mrazu premočeni do gat. Če bi bil to razlog za zapustitev demonstracij, bi odšli že prej.

    Strinjam se z neko mero nasilja, saj se po mirni poti še nikoli ni ničesar doseglo. Ampak tole, kar se je dogajalo (demonstranti so metali kocke in petarde med druge demonstrante!!!) ni ničemur podobno, še najmanj pa boju za neke višje vrednote.

    In ker sam ne podpiram tega načina doseganja ciljev, sem, tako kot veliko drugih, zapustil proteste.

  21. chef - 2.12.2012 ob 14:15
    chef

    E, in naslednjič bodo mulci spet razgrajali in bomo spet zapustili proteste in potem cvilili, da nam je nekdo ukradel demonstracije – mogoče kar sam Janez Janša, ki da je te lumpe zrihtal in plačal.

  22. Simona Rebolj - 2.12.2012 ob 14:57
    Simona Rebolj

    @Mabundo Nagumbe:

    Mimogrede … Bunda Nazadrgo je bolj praktična punca.

    Seveda se popolnoma strinjam s tvojo diagnozo. Sicer je pa politika v zvezi z mladimi pri nas kompleksen problem in ne, ne govori se o tem tako, kot se od zadaj razmišlja na političnem parketu, ker gre za dve popolnoma različni ideologiji, obe pa slabo vplivata na rešitev, ker ni skupnega priznanja bistva problema in potem ni možna odločitev, kako se bo problem reševalo.

    Začelo se je že davno s šuntanjem mladine, da bi se jih čim več vpisovalo na gimnazije in se kasneje odločalo za študij. Poklicne šole so začele izgubljat na vrednosti in krahirat. Padat je začela kvaliteta izobraževanja itd. Na drugi strani so uvedli nazaj maturo in ukinili sprejemne izpite. Hkrati z navalom na fakultete (kakršnega ni bilo v časih naših staršev, ko je matura pomenila vstop na faks, saj se študij sploh ni zdel edina možnost za ustrezno poklicno ali karierno bodočnost) in uvedbo mature, se je seveda zgodilo to, da ogromno ljudi, ki so nekaj želeli študirat, ni prišlo na tiste fakultete in niso se mogli izkazovat s primerno nadarjenostjo ali interesom, ker je vlogo odigrala le splošna matura. To so bili vzpostavljeni idealni pogoji za razpasenje izrednega, plačljivega študija, ki je sicer do tedaj dejansko obstajal predvsem za tiste, ki so študirali ob delu. Pri nas seveda možnosti za izbiro programov na različnih (privatnih) fakultetah ni bilo. Kar koli je kdo hotel študirat, je zato obstajala pač ena javna Univerza s svojim enim in edinim programom. In za to so začeli ljudje množično plačevat. Javna univerza se je prodajala, kot da je privatna. In marsikdo si je veselo basal žepe. Tudi prijatelji izredni profesorji. Juhuhu. Na začetku, se prav spomnim, se nam je vrtelo v glavi, ker je bila letna šolnina na družboslovnem faksu 100.000 tolarjev … hehehe … No, danes, že veš, da je to drobiž v primerjavi s tem, kam so cene narasle. Zaradi predvidenega visokega povpraševanja. No, potem smo dobili po logiki stvari veliko falirancev, kar pa še niti ni tak problem (razen izgub pri rednih študentih), ampak dobili smo tudi prepolno visoko izobraženih, ki operativno niso nujno ustrezna delovna sila, pa v majhnem prostoru so tudi povsem nezaposljivi. Neiravnoteženost študijev še naredi svoje. Poklicno izobraženih praktično ni, njihov standard je padel, obrti so pocrkale. Ne bi moglo bit slabšega za tako malo državo. Logično je, da veliko ljudi itak ne dela tistega, za kar so se izobraževali. Samo izobraževanje, po jalovo vzpostavljenem bolonjskem sistemu enako, predvsem na področju družboslovja, ni kvalitetno in pika.

    Zdaj se politika sprašuje, kaj bi naredila. Pojma nimam, kako si predstavljajo dobrobit rezov v šolstvo, ampak sklepam, da gre za podobno teorijo kot v primeru rezanja sredstev RTV na primer, ki požre ogromno sredstev na področju kulture. Verjetno je težnja v tem, da bi se univerze reorganizirale, zmanjševale vpis itd. Kot se verjetno želi, da bi RTV zreduciral program balasta in kadrov, ki so tam samo zato, da prejemajo plačo, ne pa za to, da bi delali dober program. Ampak zgodi se ravno obratno. Če imaš pri koritu takšne kadre, ki so vzpostavili sebi primeren model dela, torej futranja, bo standard kakovosti dela še padel, ker sebe odrezali ne bodo, ampak bodo kvečjemu v strahu za svoje pozicije odrezali kakovostne kadre in projekte. To zagotovo ni dober način za vzpostavljanje kvalitete po vzoru manj je več. Raje manj, pa tisto kvalitetno itd. Politika seveda nima in ne sme imet v demokraciji vzvodov, da vpliva na avtonomno delovanje inštitucij, vsaj neposredno ne. Kaj lahko torej sploh naredi, če političnega konsenza ni in ga ne bo, ker so tudi na političnem parketu samo stari veljaki, ki so sistem, kakršnega imamo vzpostavljali in ga bodo branili na vse kriplje. Žrtve so seveda mladi v tem primeru. Posredno pa vsi na trgu dela.

    In ja, prav imaš. O tem se ne spregovori direkt, ker bi se moralo avtomatsko spregovorit o nategnjenih generacijah in priznat napake v strategiji, ki so bile prav tako, kot vse, plod pohlepa peščice in ta pohlep je kot prioriteta ustvaril neko ideologijo, kakor naj bi se v dobrem izcimila, pa se ni, ter krojil prihodnost generacij. Ta prihodnost je zdaj nasedla sedanjost. Če bi se o vsem spregovorilo tako, kot je, bi demonstracije še pridobile na naboju. Brez nageljčkov in s precej več granitnih kock.

  23. blitz - 2.12.2012 ob 15:17
    blitz

    Simona, odlično, tole je žebljico na glavico. Ko govorimo o zmanjševanju stroškov za visoko šolstvo, bi cilj seveda moral biti ne nižanje kvalitete, ampak nižanje kvantitete. Denimo razpolovitev štuijskih mest.

    Kar bi kao udarilo po mladih, ki ne bi mogli študirat, a le navidezno, ker jih vsaj toliko itak zabluzi ali pa jih kasneje ne more dobiti službe. Veliko bolj bi udarilo po visokošolskem kadru, ki pa je glede na v prejšnem stavku itak nepotreben, oziroma je uporabljen za izobraževanje tistih, ki faksa ne bodo končali, ali pa ga bodo, pa ne bodo mogli delati v tem poklicu.

    Se sliši grozno, ampak tako je. Ključ uspeha pa so poklicne srednje šole, o čemer pišeš, ki bi morale vzgojiti odličen poklicni kader, a se bojim, da po večdesetletnem siromašenju in tiščanju v podn tega več niso sposobne.

    Še enkrat, Simona, tole je bilo odlično, kao izven konteksta, ampak na pravem mestu ob pravem času.

  24. Aleš - 2.12.2012 ob 18:01

    se opravičujem za anonimneža, pehitro kliknil…

  25. Simona Rebolj - 2.12.2012 ob 22:33
    Simona Rebolj

    “Veliko bolj bi udarilo po visokošolskem kadru, ki pa je glede na v prejšnem stavku itak nepotreben, oziroma je uporabljen za izobraževanje tistih, ki faksa ne bodo končali, ali pa ga bodo, pa ne bodo mogli delati v tem poklicu.”

    Tako je. Samo dodala bi še, da niti ne bi šlo za kader, ki naj bi bil nepotreben zaradi tostih, ki faksa itak ne bi končali, ker je v bistvu popolnoma vseeno, ali sedi v razredu 50 študentov ali pa 500 na eno glavo profesorja. V vsakem primeru potrebujemo profesorja. Odpadli bi lahko tisti, ki so preprosto zgrešili poklic in ne pustijo h katedru profile sodobnega, komunikativnega in programsko širšega kova profesorjev. Tipičen profil profesorja po naše, kakršnih ne potrebujemo več, je na primer Lukšič. Povsod bi bil s pomočjo prjatlov na politikantski bazi. Že kot profesor zajebant, zdaj pa na čelu stranke, kjer pač premore toliko vsebine, lucidnosti in karizme kot moja pokojna babica v zdajšnjem stanju. Ta kampanijska politika se je zelo zažrla v sistem visokošolstva na žalost. In s tem v paketu se tudi programsko in predvsem po načinu dela in pričakovanj ne premaknejo stvari v smer, kakor bi se morale. Zato pri nas še privat fakultete ne rastejo, kot bi morale, ampak kot izpostava pretirane gužve na javni univerzi, kjer spet pet prijateljev iz enakega mentalitetnega kotla (desno, levo je vseeno, v obeh primerih je enoumno in po starih vatlih načina izvajanja programov in eksplicitno predavanj) izkoristi politikantsko podporo in tako dalje. A bi šli v stranko ali bi ostali še malo za katedrom in jodlali dolgocajtni in nedejavni staro slamo za preveč denarja do onemoglosti. To je zdaj vprašanje. Brez veze.

  26. Mabundo Nagumbe - 5.12.2012 ob 11:35

    /”Off topic: Mabundo Nagumbe, tvoj nick mi je polepšal žalostni volilni dan. :D “/

    @Olna (#19): uh, moj nick je pa zdaj tako polaskan, da kar malo zardeva. Ob tvojem nicku mu je tolk toplo pr src ratal, da mora vsaj en knof odpet. :oops:

    /”Mimogrede … Bunda Nazadrgo je bolj praktična punca.”/

    @Simona Rebolj (#22): Nazadrgo je multipraktična (še posebej v izjemnih razmerah). Nagumbe pa ne more ven iz svoje kože (se mi zdi, da niti noče). Hja, kaj češ, je pač pripadnica stranke večnih romantikov (s posebnimi potrebami) hehe;)

    Sicer pa ja, se zelo strinjam, kot praviš v prvem odstavku, da je politika mladih in vsega, kar je v tem smislu oziroma nesmislu povezanega med diametralami ideologij v skupnem prostoru in času, bistveno bolj kompleksna problematika, kot se nemara zdi na prvi pogled … ob čemer se, ravno zaradi prikrivanja resnic (in to pazi! – predvsem s strani predstavnikov institucij, ki tako rade zagovarjajo resnico in pravico, kar je svojstven višek ironije) nehote ustvarjajo še dodatni problemi, ki se jih potem nekako poskuša reševat za nazaj (pogosto neuspešno), namesto da bi se s premišljeno zastavljenim modelom (ki bi predvsem spodbujal razvoj ustvarjalnega duha), z vsemi možnimi pravilnejšimi pristopi preprečevalo, da do nepotrebno-povzročene škode, kot skupnega produkta družbe, sploh pride. Kot tudi drži, da ob vsej kompleksnosti preteklih manipulacij, skupno iskanje rešitve problema še zdaleč ni enostavno; s tistim krutim delom resnice se je namreč precej težko soočat, večina je ne prenese.

    Soglašam s poanto, kot si jo lepo razdelala tudi v nadaljevanju. S tega vidika k tvoji repliki pravzaprav nimam kaj dodat. Razen morda to, da je Slovenija (npr. s 60% pokritostjo gozdov + voda, veter, sonce, plin, rudnine … idr.) že ves čas potencialna dežela večinsko-zadovoljnih prebivalcev (ki zdaj to ni), če bi volja upravljalcev področno-ekonomskega konstrukta vladajočih, ob navezi kapitalskih interesov le znal hotel izkoristit potenciale naravno-alternativnih virov, ter na ta način spodbudit gospodarski zagon in tako predvsem z mislijo na mlade rodove odgovorno vzpostavit pogoje za nek na novo osmišljen družbeni napredek. Osebno pa že danes najbolj pogrešam širšo ponudbo maloobrtnih dejavnosti, ki bi zajemale dih in ponujale značilen utrip dežele. Kot je tudi občutiti stagnacijo, posledico umanjka bistveno bolj domišljenega koncepta na področju izobraževanja, z več možnostmi in specifiko spodbujanja vseh vrst talentov … kar pravzaprav pogojuje kakovostnejši način bivanja in bolj osmišljenega preživljanja časa vsem “obsojenim na življenje”.

    Si me pa pod novejšim zapisom (Čif! pozdravljam tvojo prepoznavnost v medijih:)) v kontekstu nasilja med mladimi in hkrati pojava organiziranih neonacističnih skupin po Evropi, nehote spomnila še na en intervju, z vodilnim levičarskim ekonomistom v Veliki Britaniji, grškim profesorjem Kostasom Lapavicasom. Gre za prikaz precej nespodbudne slike današnje realnosti, ki se na področju južnega Balkana pač odvija na področju ene perifernih držav znotraj EU – iz naslova megalomanskega zadolževanja v preteklosti. No, družbeni hendikep med Grki in Slovenci, upoštevajoč bistveno razliko v višini skupnega dolga, sicer ne more bit primerljiv s stanjem v RS, pa vendar je nekaj procesno manifestiranih podobnosti vseeno zaznat. Ali vzet v naznanje. Ta intervju sicer že od poletja hranim v arhivu, zato nič hudega, če še enkrat osvežimo spomin in kaj pametnega zase ven potegnemo. Priložim ga v naslednji komentar. (Chef saj dovoliš? Hvala.)

  27. Mabundo Nagumbe - 5.12.2012 ob 12:22

    »Današnja Evropska unija temelji na izkoriščanju in prevladi«

    Vodilni levičarski ekonomist Kostas Lapavicas se boji, da se lahko Grčija kmalu pogrezne v neonacizem.

    Vir: Boštjan Videmšek, zunanja politika, 11.08.2012

    Kostas Lapavicas, profesor ekonomije na londonski Šoli za orientalske in afriške študije (SOAS), je v zadnjih letih postal vodilni glas moderne evropske levice, ki se bori proti diktatu mednarodnih finančnih institucij, Bruslja in Berlina. Ta »trojka« po njegovem mnenju poskuša z vsiljenimi varčevalnimi ukrepi del Evropske unije, ki jo profesor Lapavicas deli na »jedrne« in »periferne« države, spremeniti v tretji svet, kjer bo cena dela azijsko nizka, delavskih pravic pa preprosto ne bo več.

    Kostas Lapavicas je avtor uspešnice Kriza v evrskem območju (Crisis in the Eurozone), ki jasno dokazuje »sistematiziranost« krize in dejstvo, da so v Evropski uniji nekatere članice bistveno bolj enakovredne od drugih. Eden izmed avtorjev programa koalicije radikalnih levih strank Siriza se boji, da se lahko Grčija, ki po njegovih besedah že nekaj časa ni neodvisna država, kmalu pogrezne v neonacizem.

    Izhod vidi v takojšnjem izstopu iz evrskega območja in »suverenem« bankrotu, ki bi Grčiji omogočil, da se iz ničelne točke začne znova postavljati na (svoje) noge. Lapavicasovi eseji in predavanja imajo izjemen vpliv.

    Kje je Grčija v tem trenutku in kaj lahko pričakujemo v naslednjih tednih in mesecih?

    Zelo kmalu se nam napovedujejo novi rezi, radikalizacija varčevalnih ukrepov. To je vse del paketa, ki nam ga je vsilila tako imenovana trojka. Vlada začenja uresničevati najbolj ostre dele dogovora. To zanje nikakor ne bo lahko. Odpustiti bodo morali veliko javnih uslužbencev – to bo težko delo, a ga bodo oblasti opravile. Najprej morajo to množično odpuščanje spraviti prek parlamentarne procedure, kjer bi se jim zaradi nesoglasij znotraj koalicije utegnilo kaj zaplesti, a prepričan sem, da bodo vseeno uspešno sledili diktatu mednarodnih finančnih institucij in Evropske unije.

    Prepričan sem, da bo takšnim ukrepom sledilo veliko družbeno nezadovoljstvo. Upor. Bolj bodo uresničevali svoj načrt, šibkejša bosta država in gospodarstvo. Nezadovoljstvo, ki je že zdaj ogromno, bo le še naraščalo in doseglo nove oblike. Ob tem ni nobenega dvoma, da bodo imeli varčevalni ukrepi nasprotne učinke, kot bi si vlada želela. Vse bo šlo le še navzdol.

    A kako se še lahko odzove grška družba? Tri leta protestov niso spremenila ničesar. Grčija se pospešeno spreminja v državo tretjega sveta. Demokracija se topi. Kaj še lahko stori utrujena »ulica«, ki je izgubila vse iluzije?

    Strinjam se, da so ljudje poraženi in utrujeni. Težko jim je še karkoli verjeti. Nekaj so k temu prispevale tudi ponovljene parlamentarne volitve, na katerih so – sicer z minimalno večino – zmagali prav tisti politiki, ki so najbolj odgovorni za krizo. Obljubljali so kompromise z Brusljem in Berlinom, a trojka skupaj z grškimi oblastmi nadaljuje svojo politiko. Ista politika, isti ljudje … Jasno, da so ljudje jezni. A dejansko je to le nadaljevanje tistega, kar se je dogajalo zadnji dve leti in pol. Že večkrat se je zdelo, da ničesar ni mogoče spremeniti ali ustaviti. Potem pa je prišlo do eksplozije. Silovitim uličnim protestom in stavkam je sledila rast nove opozicije. Nove politike. Novih idej. Tišina, ki danes vlada v Atenah, je glasna. Zdaj je avgust in ljudje počivajo. Poskušajo živeti, kolikor se le da dobro, saj vedo, da to dolgo ne bo več mogoče. Realnost bo zelo hitro udarila. Kmalu bo v Grčiji močno počilo. Vstopamo v dolgo obdobje varnostne, politične, družbene in seveda gospodarske nestabilnosti. Protesti, ki jim bomo kmalu priča, bodo veliko bolj nasilni kot lani ali predlani.

    »Nova« grška vlada je zelo šibka. Podpora javnosti je vsak dan nižja. Pritiski mednarodnih finančnih institucij in Evropske unije se krepijo. Je Grčija, ki že nekaj časa ne more vplivati na svojo prihodnost, sploh še neodvisna država?

    Neodvisni smo le še tehnično. Že vaše vprašanje samo ponuja odgovor. Realno je Grčija nekakšen protektorat finančnih institucij – Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) – ter Evropske unije. Nismo ravno kolonija, a smo odvisni od tako imenovanih »jedrnih« evropskih držav, predvsem Nemčije in Francije. Naša suverenost je močno omejena, o tem ni nobenega dvoma. V takšni odvisnosti močno vlogo igrajo naše oblasti, ki slepo sledijo zunanjemu diktatu. Bojim se, da bomo v bližnji prihodnosti izgubili tudi ostanke svoje suverenosti. Vse kaže na to.

    A v izgubljanju neodvisnosti v Evropski uniji nismo osamljeni. Enako se dogaja tako imenovanim »perifernim« evropskim državam – Irski in Portugalski. Španci vidijo, kaj se dogaja, in na ulicah med drugim odločno protestirajo tudi proti izgubi državne suverenosti.

    Španci – o tem sem se prepričal – v Grčiji vidijo svojo prihodnost.

    Nisem prepričan, da v Grčiji vidijo celostno podobo svoje prihodnosti, vidijo pa, kam vodijo vsiljeni varčevalni ukrepi. V popolno katastrofo. V izgubo državne suverenosti. Kljub temu da se Španci zavedajo, kam pelje takšno varčevanje in kako nevarno je, močno dvomim, da se jim bo uspelo izogniti tem drastičnim ukrepom, saj jih vlada izvaja s polno hitrostjo in ob tem niti malo ne prisluhne javnemu mnenju.

    V vaši knjigi Kriza v evrskem območju Evropsko unijo delite na »jedrne« in »periferne« države in dokazujete notranjo evropsko (ne le) ekonomsko segregacijo. Ob spremljanju organskega razpada Grčije in dogajanja drugod po Evropi se ne morem znebiti občutka, da so se »jedrne države«, predvsem to velja za Nemčijo, z evropske periferije (Sredozemlje ter Srednja in Vzhodna Evropa) v imenu religije (ideologije?) učinkovitosti odločile narediti tretji svet – prostor cenene delovne sile s silno omejenimi delavskimi pravicami. Evropsko periferijo je treba spremeniti v Afriko in Azijo, da bomo … bodo lahko konkurenčni v »novi ekonomiji«?

    Ne bi rekel, da nas želijo jedrne države spremeniti ravno v Afričane in Azijce, a cilj njihove politike je gotovo na naših plečih dvigniti lastno učinkovitost. Tudi jedrne države niso tako enotne, kot se je mogoče zdelo še pred kratkim. Razlike med Nemčijo in Francijo, ki je že izgubila gospodarsko bitko z Berlinom, so vedno večje. Ravno nasprotja med jedrnimi državami bodo po mojem mnenju določila prihodnost Evrope.

    Način, kako do perifernih držav deluje Nemčija, je enak delovanju Nemčije v Srednji in Vzhodni Evropi po padcu komunizma. Dejansko je zelo podoben prihodu Zahodne Nemčije v Vzhodno Nemčijo. Samo poglejte, kaj se je na vzhodu Nemčije zgodilo v devetdesetih letih: uničena je bila skoraj vsa produkcijska struktura. Razpadli so sindikati. Gospodarstvo je zastalo. A velika – ključna – razlika je, da je zahodni del Nemčije na vzhod vložil ogromne količine denarja. Investicije so bile neverjetne. To je Nemčiji omogočilo preživetje in, posledično, današnjo prevlado znotraj EU. Danes Nemci na periferiji delajo podobno, a brez velikih investicij … Takšna strategija je za periferijo uničujoča. Gospodarske rasti je konec. Rasli bosta le še revščina in družbena razslojenost.

    Ali se Evropa od klasičnega kapitalizma, ki ga poganjajo investicije, premika proti nekakšnemu fevdalizmu?

    Tega ne bi rekel. Še vedno gre za kapitalizem. A za kapitalizem brez dinamike, rasti in investicij. Naj ponazorimo s primerom: verjamem, da se bodo v naslednjih letih nekateri sektorji grškega gospodarstva okrepili, a mnogi – večinski – bodo dokončno propadli, skupaj z ostanki socialne države. Gospodarstvo ne bo raslo. Grčija bo zelo hitro postala revna država. Prebivalstvo se bo staralo. Služb preprosto ne bo. Mladi ljudje že odhajajo in to se bo le še stopnjevalo. Sledili nam bosta Španija in Portugalska. Takšen tip kapitalizma sovražim. Postali bomo – Bolgarija. Sicer pa je tako ali tako že velik del nekdanjih komunističnih držav evropska (pod)periferija.

    Eden velikih problemov je, da periferne države nikakor nis(m)o enotne, čeprav bi jih kriza po mojem mnenju morala povezati. Imamo iste krvnike in enake težave, a nas je kriza oddaljila. Skupen nastop ni mogoč. Obrnili so nas druge proti drugim, Portugalce proti Špancem, Špance proti Grkom … Nekatere evropske države, ki so že globoko zabredle, se še vedno pretvarjajo, da so uspešne in lojalne članice Evropske unije. Ker so raje pridne učenke kot nekdo, ki se upre in postavi zase. To je izjemno škodljivo.

    Združena evropska ideja je mrtva. Začela je razpadati že v drugi polovici devetdesetih let in danes le še redkokdo verjame vanjo. Osebno ne poznam nikogar. Ne verjamem, da se navdušenje nad skupno evropsko idejo sploh lahko še vrne. Razočaranje, ki smo ga doživeli prebivalci perifernih držav, je bilo preprosto preveliko.

    A evropska ideja, ki je živela približno dvajset let, je bila izjemno močna in vplivna. Dejansko je zaživela po padcu berlinskega zidu in vrhunec doživela s širitvijo pred osmimi leti. Navdušenje je temeljilo na organiziranosti, odprtih mejah, novih gospodarskih možnostih, življenju in delu v tujini, neomejeni svobodi, prevladujočemu konceptu človekovih in tudi delavskih pravic, solidarnosti. Od vsega naštetega ni ostalo veliko. Dogodki zadnjih nekaj let so pokazali, da skupna Evropa nima prihodnosti. Nekatere članice so pač »bolj enakovredne od drugih«. Evropska unija danes nikakor ni povezava enakovrednih, enako svobodnih, enako zaželenih. Nasprotno. Je izjemno hierarhična skupnost, kjer vodilno vlogo igrata Nemčija in Francija. A tudi odnosi med Nemci in Francozi se zaostrujejo, saj so Nemci gospodarsko precej močnejši in znotraj EU določajo svoj tempo igre. Tempo, ki mu skoraj nihče več ne more slediti. Današnja Evropska unija temelji na izkoriščanju in prevladi. Celo na sovraštvu, komaj prekritem rasizmu, občutkih večvrednosti, vse večjih razlikah. Te razlike in nasprotja so nova. Ustvarila so se znotraj unije. Ob tem je bila, kot sem že povedal, v zadnjih nekaj letih resno načeta suverenost nekaterih držav članic. Ne le suverenost Grčije, Irske in Portugalske, ampak med drugim tudi Slovenije, za katero močno upam, da se bo lahko vsaj delno izvlekla. Slovenija in nekatere države Srednje in Vzhodne Evrope za jedrne države nimajo niti statusa »periferije«, ampak celo »podperiferije«.

    Ob tem še vedno živi nekakšna evropska identiteta. Veliko je podobnosti in skupnega, a ne dovolj, da bi delovali enotno, ne navznoter ne navzven. Ideja združene Evrope, ki nam jo je vsa ta leta prodajal Bruselj, je mrtva. Žal.

    Bodiva malo bolj konkretna – kdaj in zakaj je ideja združene Evrope začela propadati? V vaših starejših besedilih ni čutiti velikega nasprotovanja evropski ideji.

    Nikoli nisem bil ravno »vernik« evropske ideje in tega velikega projekta nisem v celoti sprejel, a moje življenje – že dolgo živim in delam v Londonu – je nekako povezano z Evropsko unijo, kjer se počutim domače. Kar dolgo časa Uniji nisem nasprotoval, to drži, a sem ves čas opozarjal na težave. Zaznaval sem slaba znamenja, še posebej na gospodarski ravni. Ko je udarila kriza, je na plan prišla vsa resnica o »združeni in enakopravni Evropi«. To je bila brutalna streznitev. Evropejstvo kot tako se je spremenilo že prej, a v zadnjih štirih letih je tako rekoč izginilo. Današnja Evropa ni napredna, ne teži k svobodi. Ni več nekaj, k čemur bi stremeli ljudje, ki živijo zunaj EU.

    Torej – optimisti so le še idioti? Je sploh kaj upanja, da se tok (ne le) evropske zgodovine vsaj malo obrne?

    Upoštevajoč uradno politiko in njene vse bolj vidne posledice je nemogoče biti optimističen. Ljudje, ki danes volijo Evropo, in vsi tisti, ki njihovi politiki sledijo, so popolnoma brez idej in domišljije. Skrbi jih izguba njihovih lastnih privilegijev. Imajo le en cilj – zaščititi lastno bogastvo in svoje stare dogovore, ki so jim v zadnjih dveh desetletjih omogočali bogatenje. Globine evropskih problemov nočejo in ne morejo videti. Revščina, brezposelnost in naraščajoče napetosti v družbi jih ne zanimajo. Ne razumejo, da so iz Evrope – znova – ustvarili zelo nevarno celino. Njihova politika varčevalnih ukrepov vodi le v temačno enosmerno ulico. Bojim se katastrofe …

    Je pa vendarle še malo prostora za optimizem. Evropa, predvsem njena periferija, ohranja sposobnost za spremembe. To je Grčija zelo dobro pokazala. Ogromno ljudi iz različnih družbenih slojev je na zadnjih volitvah pokazalo, da si želijo spremembe. Ni jim še povsem jasno, kakšne naj bi te spremembe bile, a pokazali so pogum za boj. Za korak iz preživetih konceptov. To se dogaja marsikod po Evropi. Nujna je čimprejšnja sprememba politike. Na vseh ravneh!

    Vaša knjiga dokazuje, da bi bilo za Grčijo najbolje, če bi »nadzorovano bankrotirala« in čim prej izstopila iz evrskega območja.

    Glede na zadolženost Grčija nima druge izbire. Nekako se moramo znebiti dolga. Ali nam ga bodo odpisali, kar se verjetno ne bo zgodilo, ali pa bomo morali razglasiti bankrot. Zavzemam se za demokratičen in suveren bankrot. Ljudje ne smejo plačati dolgov države, politikov in korporacij. Krivci za dolg bi morali biti kaznovani. S kreditodajalci bi morali skleniti nekakšen dogovor – le tako bi lahko Grčija dobila možnost za rešitev svojega gospodarstva.

    Kako realen je takšen scenarij in kaj bi to pomenilo za Evropsko unijo in evrsko območje?

    Dvomim, da Grčija lahko to stori, ko je znotraj EU. Tako kot se stvari razvijajo v zadnjih tednih, bo morala Grčija bankrotirati tudi v odnosu do Mednarodnega denarnega sklada (IMF). To bi bil lahko prvi korak k velikemu suverenemu bankrotu, ki bo izzval kreditodajalce. To bo zelo nevaren čas tako za evrsko območje, za Evropsko unijo, kot za celoten svetovni finančni menedžment. A še vedno mislim, da se bankrot lahko zgodi le zunaj evrskega območja, za kar pa bi morale grške oblasti povleči zelo pogumno potezo. Bankrot znotraj evrskega območja bi bil za Grčijo najhujši scenarij. Od tega ne bi imeli nič. Izgubili bi še preostanek samostojnosti in svobode. Finančno ne bi pridobili ničesar. Nasprotno.

    Se strinjate, da je evro klinično mrtev?

    Evra v današnji obliki ni mogoče vzdrževati in kot tak ne more preživeti. Le vprašanje časa je – čez dve leti evra, kot ga poznamo, gotovo ne bo več –, kdaj se bodo zgodile velike spremembe. Bodo te spremembe peljale v popoln kolaps evra? V neko novo obliko skupne valute? V zmanjšan obseg? V močni in šibki evro? Tega ne ve nihče. Ne le zaradi kompleksnosti problema, temveč tudi zato, ker je marsikaj odvisno od načina reševanja krize evrskega območja in od motiva ključnih igralcev.

    V Atenah sem večkrat slišal, da bi se Grčija ob izstopu iz EU »strateško« in finančno obrnila proti Rusiji in Kitajski. Je to le špekulacija ulice?

    To ni le špekulacija. Grčija, ki bo sicer tako ali drugače ostala povezana z Evropsko unijo, bo po mojem mnenju v to prisiljena. Iskali bomo nove gospodarske zaveznike in energetsko zaledje. Tu v vsakem primeru lahko računamo na Rusijo in Kitajsko, tudi Združene države. Še enkrat naj ponovim – tesna prepletenost grškega gospodarstva z Evropsko unijo je bila v zadnjih desetih letih za nas usodna. EU je Grčiji vzela industrijo. Postali smo država servisne ekonomije, pa še ta ne deluje. Potrebujemo popolnoma nove osnove, zato se moramo tesneje povezati z globalnim gospodarstvom. A to bo za seboj potegnilo tudi geopolitične pretrese, milo rečeno.

    Tesna vez s Kitajsko in Rusijo bi lahko bila močan grški argument v bojih z Brusljem in Berlinom.

    Morda. Toda trenutne grške oblasti niso sposobne nobenega boja, so le podizvajalci vsiljene politike.

    Sodelovali ste pri pisanju gospodarskega programa koalicije radikalnih levih strank Siriza, ki je skoraj zmagala na nedavnih parlamentarnih volitvah. Bi bila nova grška levica, ki se je dejansko bolj kot iz programa »napajala« iz nezadovoljstva volilnega telesa, sposobna voditi državo v tako kritičnem času?

    Podpora novi levici je zelo hitro narasla. Siriza se je s 4,5 odstotka povzpela na 27 odstotkov. To je silovit skok, na katerega stranka morda celo ni bila pripravljena. Prevzeti državo v tem trenutku bi bila zato izjemno težka, verjetno pretežka naloga. Siriza mora zdaj nujno zgraditi močno strankarsko infrastrukturo in v svoje vrste pridobiti čim več kvalitetnih ljudi. Potrebujemo tudi močan in jasen program. Vzpostaviti mora tesne veze s sindikati in nasploh delavskim razredom, ki je množično volil za novo levico. Enako velja za vsa večja mesta. Zdaj je čas, da se stranka preoblikuje in njeno vodstvo je na to pripravljeno. To se že dogaja. Težko je reči, ali jim bo uspelo, a vsekakor prihaja čas akcije. Moja pričakovanja so velika, preprosto morajo biti. Ko bo sedanja vlada skupaj s svojimi varčevalnimi ukrepi padla – to se bo zgodilo prej ali slej –, bo morala biti Siriza takoj pripravljena prevzeti odgovornost. Grki bodo rešitev najprej zahtevali od nove levice. Če levici ne bo uspelo, če bo Siriza razočarala ljudi, se bodo obrnili k skrajni desnici. To bi bilo pogubno.

    Hkrati pa bi bilo zelo slabo – uničujoče – sporočilo za vse nove levičarske pobude v Evropi: Siriza ima v resnici na svojih plečih breme zgodovinske odgovornosti.

    Točno tako. Siriza, ki izziva jedro neoliberalizma in dejansko govori jezik vse evropske periferije, ima neverjetno veliko odgovornost. Morebiten neuspeh nove grške levice bi bilo grozljivo sporočilo vsem novim levičarskim družbenim in političnim gibanjem v Evropi in širše. To je strašljiv scenarij. Najbolj verjetna posledica bi bil vzpon fašizma. To se v Grčiji že dogaja.

    Če Siriza ne prinese rešitve, jo bodo neonacisti?!

    Njihova priljubljenost strmo narašča. Bojim se, da bi jim ob neuspehu levice ljudje dali možnost. To bi bila skoraj naravna reakcija. Zgodovina ponuja jasne zglede … Če bodo nacisti prišli v bližino vzvodov moči, jih bodo zagrabili z vso močjo in jih nikoli več ne bodo hoteli izpustiti. Zatorej – koaliciji radikalnih levih strank preprosto mora uspeti!

    Toda neonacizem – ne le stranka Zlata zarja, ki se je uvrstila v parlament – v Grčiji še kako živi. Pretekli konec tedna se je v Atenah 1600 policistov v veliki čistki z brutalno silo spravilo nad priseljence, po državi pa rastejo številni »namestitveni centri«.

    Oblasti izvajajo skrajno desno politiko, katere kredibilnost v družbi je zrasla. Neonacisti niso več le marginalna skupina. To neposredno vpliva na delovanje vlade, ki pri ključnih družbenih problemih uporablja skrajne prijeme, denimo pri priseljencih. Tega se moramo bati – takšno delovanje se bo le še zaostrovalo. Ne le v Grčiji. Še enkrat: ne govorimo o katerikoli skrajni desnici, temveč o neonacistih. Grozljivo …

    Ali glede na grško polpreteklo zgodovino obstaja možnost, da bi se, če bo šlo v državi s slabega na slabše, v politiko dejavno vmešala tudi vojska?

    Mislim, da ne. Veliko večja nevarnost je radikalizacija policije in drugih varnostnih organov, ki so že tako ali tako prežeti s skrajno desnimi idejami. Policijsko nasilje narašča. Bolj kot vojske, ki ni nujno desna ali avtoritarna in je drugačna kot pred štiridesetimi leti, se bojim paravojaškega in paradržavnega delovanja.

    Ali je kriza, ki je že davno postala stanje, pri Grkih sprožila dovolj samospraševanja? Tega občutka, žal, nisem dobil.

    Tudi jaz ne.

    To je zelo pomembno vprašanje. Grška introspekcija je zelo šibka. Žal. Pričakoval sem veliko več refleksije, javne razprave, spraševanja. Kdo in kaj smo? Kakšne cilje imamo? Kam gremo? Kakšna je naša odgovornost? Kakšna je naša prihodnost v Evropi? Koliko smo krivi? Teh vprašanj v Grčiji ni mogoče velikokrat slišati, pa bi jih morali.

    Za to je – skupaj z mediji – kriva grška inteligenca, ki je v zadnjih treh letih odigrala nagnusno vlogo. Politične elite so padle na izpitu, to je vsem jasno, toda inteligenca je padla še bolj in nosi velik del odgovornosti za razmere v državi. Nobene javne debate. Nobenih smiselnih raziskav. Nobenih smernic. Nič! Le boj za lastne privilegije, ponavljanje starih dogem, sledenje oblastem in klišejem iz Bruslja in Berlina. Grški intelektualci so, z redkimi izjemami, povsem brez poguma. Javno so, vedno isti dolgočasni ljudje, kazali le strah in nam grozili s katastrofičnimi napovedmi. Grke so pustili na cedilu. Zakaj je tako? Inteligenca ima svoje zveze z Evropsko unijo, predvsem dobro plačani gostujoči profesorji. Neodvisna intelektualna produkcija je v Grčiji zelo uboga. Večina idej je uvoženih. Intelektualni razred je konformističen in ubogljiv. Intelektualci so prestrašene reve, ki se bojijo iti na ulice in naglas povedati, kaj se dogaja v državi. Morda se bodo oglasili, ko bomo dokončno propadali. To omogoča razrast skrajnih gibanj.

    No, vsaj v nečem ste podobni Nemcem.

    Hehehe. Tudi zato je grška družba še naprej avtoritarna in retrogradna.

  28. chef - 5.12.2012 ob 13:33
    chef

    No, v prihodnje takih kopipejstov seveda ne bom dovolil. Za to obstajajo linki.

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.