Ko zadiši po smeteh
Komentiraj
Objavil/a chef 18.07.2012 ob 18:00 ob 18:00 pod Natezalnica, miks
Že kakšno desetletje je tega, ko me je na domačem stranišču presenetil papir, sicer primerno mehek in dovolj čvrst, kot sem ga bil vajen, a z dodatnim featurejem – bil je dišeč sekret papir. Po smrekovih vršičkih dišeče papirnate robčke, ki med usekovanjem delujejo skoraj kot priprava za inhaliranje, bi še nekako razumel, čeprav je seveda tudi to popolna oslarija, ampak dišeči sekret papir? Prepričan sem bil, da je to sicer izviren poskus natega potrošnikov, ki pa vendarle ne more biti uspešen. Takrat sem bil še precej mlajši, tako da sem ljudi pogosto precenjeval in se šele v zadnjih dveh, treh letih sem se naučil, da je človeška neumnost res neskončna. Samo poglejte, na primer, kaj smo izvolili. In poglejte, kako dve politični stranki nasprotujeta nečemu, kar bi nas pred nekaj leti rešilo skorajšnjega ekonomsko-gospodarskega kolapsa, in to samo zato, ker nek družbeni škodljivec, ki je bil nekoristen že na FDV, izjavlja, da je to nekakšen milni mehurček. Skratka, če ljudstvo vodijo taki osli, bi bilo popolnoma utopično pričakovati, da se bodo potrošniki z bojkotom uprli prodaji dišečega toaletnega papirja.
Jasno, da se je zgodilo ravno obratno. Ljudje ga kupujejo in si z njim dejansko brišejo riti, pri tem pa lahko celo izbirajo med različnimi sintetičnimi vonji. Tako jim v školjki visi obešenka z vonjem po vrtnicah, na omari stoji osveževalec zraka z vonjem po gorski travi, na steni pa je nameščen straniščni papir z vonjem po smrekovih vršičkih. Vse seveda 100-odstotno naravno. Ko se kakovostno poserješ, lahko torej še naprej uživaš v svežini gorske trave in morda mimogrede izpustiš umivanje rok, saj itak že dišijo po smrekovih vršičkih in nihče ne bo opazil.
Zadnjič sem šel z nekaj drobiža v trgovino in se tik pred zdajci spomnil še na vrečke za smeti. Pograbil sem neko ekološko-biološko-sto-odstotno-razgradljivo varianto, na blagajni pa me je skoraj kap, ker mi je dejansko zmanjkalo denarja. Ob takem nategovanju človeka seveda hitro mine občutek za okolje.
Ampak to še ni vse.
Predstavljam vam dišeče vrečke za odpadke (s trakom!) slovenskega proizvajalca Piskar. Made in Slovenia.
Nisem si mislil, da med Slovenci obstaja um, ki zna izdelovati dobre vrečke za smeti, kajti njihova roba, kolikor jo poznam, je res kakovostna, še manj pa sem si predstavljal, da je lahko nekdo tako inovativen, da predstavi dišeče vrečke, katerim je dodano parfumirano sredstvo, ki preprečuje neprijetne vonjave, kot so zapisali na spletni strani. In tudi to še ni vse! Ponujajo jih v različnih barvah in – seveda – v različnih aromah! Problem je samo v tem, da sta obe preizkušeni aromi milo rečeno smrdljivi, nekje v rangu cenenih smrečic, ki so namenjene obešanju na avtomobilsko vzvratno ogledalo.
Zeleno različico sem zadnjič v Merkurju kupil ponesreči in najprej sploh nisem ugotovil, da smrdi. Povedala mi je Lisica, ki je takoj predlagala, da to zapišem na blog. Zato sem danes, ko sem spet izgubljal živce v Merkurju, mimogrede v raziskovalne namene kupil še vijolično varianto, za katero bi si mislil, da bo dišala po sivki, a smrdi po nečem nedoločljivem. Česa takega ne privoščim niti tetrapaku pokvarjenega mleka.
Na embalaži piše, da je izdelek prijazen okolju, kar je seveda laž, saj v smradu je nemogoče dihat in jaz takih okoliščin ne smatram kot prijazne.
Ljudje so res brez okusa. Vseeno jim je, kaj jedó, ne vidijo razlike med lepimi in grdimi cunjami oziroma jim je za videz popolnoma vseeno, še glede pira se ne prerekajo zaradi okusa, ampak na osnovi regionalne pripadnosti, kot vidim, pa so še najmanj občutljivi na vonj. Vsaka čast tistemu, ki je to ugotovil in unovčil.
o ja. dišeče vrečke za smeti sem “odkrila” pred dvema mesecema, ko v Maxiju nisem mogla kupiti prav nobenih v primerni velikosti, ki bi imele vrvico za zavezovanje in ne bi bile dišeče. poante tega vonja pa tako ali tako ne razumem; smeti še vedno smrdijo enako, le jaz se počutim malo bolj bedasto, ko montiram vrečko – samo ob menjavi jo tudi zavoham.
Saj ne, da bi kaj nasprotovala tvojim trditvam, samo po zadnjem prebranem odstavku (Ljudje so res brez okusa. Vseeno jim je, kaj jedó, ne vidijo razlike med lepimi in grdimi cunjami oziroma jim je za videz popolnoma vseeno …) sem se spomnila, ko si zadnjič pisal o tem, da ljudje tudi tvojega brko-videza nič kaj lepo ne ocenjujejo …
(To si zapisal v svojem komentarju: http://chef.blog.siol.net/2012/06/25/najboljsi-piknik-v-lajfu/)
Jebiga, ljudem je všeč, da so stvari lepe, pisane, dišeče, všečne, sveže, pocukrane itd. Vsaka čast tistemu, ki je pogruntal rozasto pet dni staro meso, na primer.
Ja, pri nas nismo samo sposobni mesati drek, temvec ga tudi primerno odisaviti.
Ma vse tole gre oz. je že zdavnaj šlo v absurd. Meni je bil višek vsega, ko je bil na tv oglas za anti age zobno pasto. Ja, anti age zobno pasto…ker zobje so hitro zgubani ali kaj?! Kar se pa tiče vseh teh arom sem pa jaz to doma ukinila, vse skupaj je sintetično in definitivno nekoristno za telo, že tako smo ves čas izpostavljeni raznim kemikalijam in ostali svinjariji. Imam pač po omarah sivko z maminega vrta in edino še dišeče sveče, ki vsebujejo izključno naravni vosek in naravna olja.
@zmajčica: Ne razumem kaj sploh hočeš povedat.
Ja, ampak ti si takšne vrečke kupil celo 2x, tudi zato se verjetno komercialisti trkajo po prsih, konkurenti pa ugotavljajo, kako naslednjič odišavit smetarske kamione, kante za biološke odpadke, plenice, spodnje gate, štumfe,… Čakam da odišavijo še odlagališče na Barju… Meni pa npr. zmaga deodorant, ki drži 72 ur. Ma kakšna svinja morš bit, da se tri dni ne umiješ, pa da rabiš tak deodorant?
Odlično si povezal slovensko politično gospardarsko stanje s smetmi!
In najhuj pri smrdečem papirju je, da imajo baje ljudje zaradi tega parfuma ful alergij na mestu, kjer ga uporabljajo. Ampak tega skoraj nihče ne ve – namreč, da jih rit srbi zaradi parfumiranega skret papirja.
Hahaha.
Jaz ob vseh teh modernih retro trendih, ki jih je zadnje čase vedno več, ko se fensi šmensi posamezniki navdušujejo nad vsem, kar je retro in vintage in ne vem, kaj še vse, čakam samo še, da se nekdo spomni prodajat retro sekret papir. V prvi fazi papir s cajtng potiskom, v drugi pa kar perje od koruze.
Ta je dobra, ja. Koruza je seveda tudi daleč najbolj retro. Jaz sem se sicer zadnjič odločil, da bom v oštarijah pokradel nekaj cajtengov, najbolje Delo – kupjem jih že dolgo ne več, ker to je hujša izguba denarja kot če kupiš novo Dacio Loga -, in bom to lepo fletno narezal na lističe, zložil in preizkusil, kako so si riti brisali naši dedje.
Je pa zanimivo, da v trgovinah še vedno prodajajo tisti rožnati papir, s katerim sem jaz začel kariero samostojnega sranja. Neverjetno, da to še kdo kupi.
tole, da bi si s cajtngom rit brisal… hehe. V tiskarskih barvah je še vedno prisoten svinec in tvoja rit ti ne bo hvaležna za to
Kaj pa je z dacio? A ni to nekako tako kot pred leti s Škodo?
Bizarno pri vsem skupaj pa je, da je normalen, nedisec wc papir skoraj tako redek kot slovenski cesen. Se malo, pa bo to nova trzna nisa.