Kino v Račah
Komentiraj
Objavil/a chef 19.06.2012 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks
Trenutno se mudim na Pohorju, kjer, vseznalec, kakršen sem, pišem o turistični ponudbi vzhodnega dela tega prekrasnega koščka Slovenije. Ne, resno! Ko sem se včeraj iz zatohle Ljubljane pripeljal na Planico nad Framom in vdihnil sicer vroč, a vseeno lažji zrak, sem se celo jaz omehčal in postal prijazen, simpatičen Chef. Spim pri Kovačniku. Ne vem kdaj sem nazadnje srečal tako pristno prijazne ljudi, da mi je ob njih kar malo nerodno. Poznam samo še eno tako punco in ja, tudi ona se ukvarja s turizmom na kmetiji. Da ne govorim o njihovi košti, ki je nič manj kot vrhunska. Pečenka, piščančja rolada z grahom, štruklji, gobe (včeraj sem dobil lisičke in celo pohano marelo!), goveji zrezki z jabolčno omako in brusnicami, gibanica – o njej se govori po celi Štajerski -, brusnična pita, domača bezgov in jabolčni sok, mlad kravji sirček z medom, vrhunski bunka in suha salama … Mama obvladuje sceno že trideset let, priženjena tamlada pa je dodala še svoj košček, tako da Kovačnika brez pardona uvrstim v top 5 doslej obiskanih turističnih kmetij! Sicer pa sem bil šokiran tudi nad urejenostjo domačij in danes sem le s težavo našel eno, ki me je navdušila z nedodelanimi fasadami skoraj vseh poslopij, neurejenimi dvorišči, neuporabljanimi plehnatimi in plastičnimi sodi (to imam najraje) in celo z razpršilnico za gnoj, na katero je verjetno že pred nekaj leti padlo drevo, pa so jo pustili rjaveti sredi dvorišča. Ker, kaj vem, mogoče še kdaj prav pride?
Zanimivo je tudi tik pod Pohorjem, kjer je štorkelj skoraj toliko kot flamingov po Camargueu. Tako nabašeš tega ptiča, ki kolovrati po parkirišču in pobalinsko kljuva avtomobil. Poleg tega sem izvedel, da je bil Parzival, vitez okrogle mize, iz slovenskih krajev.
Zvečer so me povabili še v kino!
V Rače.
Zanimiva je primerjava med ljubljanskim in vaškim kinom in moram priznat, da je na vasi prav simpatično … samo malo predaleč od Ljubljane, da bi tja zahajal redno.
V gradu, kjer je skoraj vse, razen najboljšega sladoledarja daleč naokoli in nove – evropske – pekarne, imajo tudi kinodvorano. Ampak tokrat je bila posebna priložnost ob občinskem prazniku, ki ga tu praznujejo cel teden. Tudi tako, da so kinopredstave na grajskem dvorišču. Tako sem po večerji pohitel dol in se namestil na eno od tistih dolgih klopi, ki jih imajo na gasilskih veselicah.
Vrhunsko vzdušje! Nekaj puberetenikov, ki se itak ne znajo obnašat in en preveč pameten stari, ki je skupaj z ženo k sreči hitro zapustil prizorišče. Sicer pa super ljudje – pred filmom sem bil verjetno celo edini, ki ni lizal tistega sladoleda.1 Dejansko me je zmotilo samo, da so pred začetkom predstave poskrbeli za ultimativen kinoužitek! Prinesli so popkorn, čips in smoki, ljudje pa so to veselo razgrabili, kot da bi bilo zastonj! Morda je tudi bilo, kaj vem … Vrečke so potem šumele do konca.
Film je bil sicer obupen. Mislim, totalno sranje. The Lucky One. Za vsakih naslednjih pet minut sem vedel, kaj se bo zgodilo. Vedel sem tudi, d abodo na koncu skupaj srečno zapluli s čolnom po reki. Za bruhat osladno.
Sicer pa super! Sem ter tja se je prižgala kakšna luč v gradu, tam so namreč še vedno stanovanja, čez dvorišče je šibnila mačka in sredi filma je moral možakar ročno zaenjati trak, tako da je bilo malo pavze. Tako retro, da bolj ne bi moglo biti.
Prvovrstni užitek.
- Sem ga že dopoldne.[↩]
Odlično. Ravno včeraj je Nataša poslala link za tole kmetijo. Najprej me odvrne kje so – Fram me ravno ne privlači, pa potem vidim, da so v bistvu že na Pohorju, kar je fajn. Zj pa še tvoja dobra ocena.
Chef pa si končno kaj napisal še o naših koncih
. In pri Kovačniku so res izjemno prijazni in pijačo pa kak keks postrežejo tudi, ko so (uradno) zaprti. Drugače pa, če ti ne bo prevroče in si pohodniško razpoložen greš lahko še po “naši” planinski poti iz Planice na Areh ali pa recimo iz Frama do Framskega gradu po učni poti (kratek sprehod). Zelo priporočam tudi Račke ribnike in botanični vrt Tal, zanimiva je tudi Vešnerjeva domačija. Sicer pa verjamem, da so te že Kovačnikovi dobro informirali 
Prav vesel sem zate, da si se uspel znebiti ljubljanske zatohlosti, ne samo v tvoje dobro, temveč tudi v dobro tvojih bralcev, da nam ni treba vedno poslušati zgolj nerganja (pa čeprav zabavnega in lucidnega).
Za kino v Račah še nisem slišal. Imajo tudi v gradu dejansko dvorano za filmske predstave, ali imajo zgolj poleti možnost na dvorišču vrteti filme (če mogoče veš)?
Je pa zanimivo, kako človeka določene stvari v nekaterih situacijah motijo do amena, da bi si človek raje odrezal roko, kot da bi to moral še enkrat podoživeti, v drugačni situaciji pa se to zdi simpatično retro in celo v užitek.
Očitno pohorski zrak zares dela čudeže.:P
Jaz že od nekdaj pravim, da me ljubljanski zrak oz. pomanjkanje le-tega dela tečno in sitno.
Ni treba v Rače, tak kino imaš v Škofji Loki. Res da za menjavo traku ni treba več čez cesto v gostilno po predvajalca kot včasih, se pa še vedno dogaja da se naslednjega traku “ne najde” takoj, pa potem za kakšnih 10 minut prižgejo luči, porihtajo zadevo in gremo naprej. Ali pa najprej gledamo 5 minut drugega traku (sredina filma), potem ugasnejo, pavza, luči, tema, pavza in gremo vse še enkrat, tokrat s pravim trakom….kakorkoli, vsekakor je bolj simpatično od kokic in butljev v koloseju.
Jaz tudi mislim, da moraš bolj pogosto na kmete
@seamus: Vrhunsko izhodišče za celo Pohorje. Poleg tega so vse glavne ceste na Pohorju asfaltirane.
@Tisa: Točno to turo, ki jo omenjaš, sem tudi prehodil. Slaba ura in pol v eno smer. Vročina? Pasja! Seveda sem si pogledal tudi ribnike, predvsem pa me je navdušil botanični vrt.
@spookymulder, @MiniKoza: Od kje vama ideja, da jaz ne hodim pogosto na kmete? Še več! Slovenijo in razne navade ali tradicije verjetno poznam bolj kot vsi vi komentatorski pametnjakoviči skupaj.
Moj komentar se je nanašal na tvoje navdušujoče (retro) kino doživetje, ne na tvoje (nedvomno obsežno in najmanj z Valvasorjem primerljivo) poznavanje slovenskega podeželja, navad, tradicij in običajev.
Še več! Želim si še veliko več tega v tvojih zapisih!
Se pridružujem spookymulderju
@spookymulder: Ne, tvoj komentar je bil neko nepotrebno zajebavanje nekega žabarja, ki je domnevno totalno omejen in brez razumevanja do podeželja. Seveda sem pa navdušen nad razlikami, ki jih ponuja Slovenija. Pri nas imamo res vse sorte in seveda nikoli nisem trdil, da so Ljubljančani kaj več od, kaj vem, Mariborčanov ali Dolenjcev. Se pa v teh vukojebinah srečujem s prav takimi pacienti, ki obolijo ob vsaki omembi Žabarjev.
No, pozabil sem odgovorit na vprašanje: seveda, v gradu v Račah imajo tudi kino dvorano.
Še en dober francoski film: http://www.youtube.com/watch?v=5BvQSgr-DPU
Chef, oprosti, ampak to kar očitaš meni, da naj bi te “zajebaval”, si si v bistvu že kar sam (domnevno šaljivo) pripisal v svojem tekstu, tako da sem jaz zgolj nadaljeval s tvojo šalo. Ki pa na žalost očitno ni bila dobrodošla, ker je učinek pohorske ugodne klime že popustil in se je tudi izgubila “omehčanost, prijaznost in simpatičnost”.
Zato ti še enkrat iz vsega srca, povsem iskreno in brez vsakih skritih namenov ali zafrkavanja želim še več takih izletov.
Pa hvala za info o kino dvorani, bo treba enkrat preveriti.
Pa da ne boš mislil, da sem kaj zameril! Imam tudi fotko te dvorane, mogoče kdaj objavim
Če si že bil v Račah, pa omeni še grdo plat: sežigalnico, smeti, prometni kaos:
http://race.blog.siol.net/