Ženski šport
Komentiraj
Objavil/a chef 18.06.2012 ob 18:30 ob 18:30 pod Biciklizem, Fenomeni, miks
Za tokratno kolumno sem dobil zanimiv predlog: »Napiši, kako spraviti žensko – partnerko – na kolo, da bo začela migat! Si je vredno razbiti glavo?« No, glave si ni vredno razbiti. Sicer verjamem, da je marsikatera ženska lena, toda na terenu opažam drugačen trend, pa naj bom obut v planinske čevlje, tekaške copate ali kolesarske šprintarice. Ali če sedim doma pred računalnikom.
Berem na internetu. Ob treh moških (s tem da ima Primož Kobe A normo, da ne pozabim!) so si B normo za olimpijski maraton pritekle tudi tri ženske. Berem, da gre v London triatlonka Mateja Šimic. In dve gorski kolesarski, Blaža Klemenčič in Tanja Žakelj. No, vsaj na maratonu bomo imeli tudi moškega predstavnika. Na triatlonu in na olimpijskem krosu pač ne.
Boste rekli, naj ne sodim rekreativcev po vrhunskih športnikih. Tega tudi nočem.
Obujem tekaške copate ali sprehajam psa. Vsepovsod ženske, zagnane, kot le kaj. Podobno se mi je začelo dogajati tudi na kolesu. Srečam več kolesark kot kolesarjev. Seveda sem vzel v ozir možnost, da je moj radar, bolj kot na moške, usmerjen v nasprotni spol, kar je tudi normalno. Zato sem v rekreacijo uvedel znanstveni pristop. Štel sem. In ugotovil, da je moj radar kar točen. Rekreira se več žensk kot moških. To morda še ne velja za kolesarsko rekreacijo, a se trend obrača enako, kot pri tekačicah. Seveda me to veseli, po svoje pa kot nekoliko zadrtega moškega tudi skrbi.
Skrbi me zato, ker na drugi strani opazujem čedalje več lenuhov, ki, nekoliko otečeni na določenih mestih telesa, z okoli tolstih vratov široko razpetimi srajcami in ogromnimi sončnimi očali na nosu po lokalih naveličano srebajo pivo in jamrajo, da imajo preveč dela. Preveč vsega.
Kaj se je zgodilo? Razmišljam.
Obstajajo teorije, da so ženske na splošno bolj vztrajne in tudi fizično relativno bolj vzdržljive od moških. Kljub temu so dokazano slabše plačane. Zato se na vseh področjih trudijo toliko bolj. V šoli so bolj pridne, več jih diplomira, imajo boljše službe in na koncu grejo domov kljub vsemu z nižjo plačo, čeprav v gospodinjstvu povprečno opravijo več dela. Kot moškemu mi je ob vsem tem na načelni ravni nekoliko nerodno. Moški torej načeloma opravijo manj dela, v prostem času pa posedajo in grejo v najboljšem primeru na karting ali na bovling. Tisti najbolj nori pa na košarko. Vzdržljivostne športnike imajo praviloma za norce, ki samih sebe nimajo radi, obenem pa se čudijo, kako sploh najdejo dve, tri ure časa za rekreacijo še preden se stemni. Bovling, karting in košarko se lahko igramo tudi zvečer.
Še malo in bodo rekli, da so vzdržljivostni športi za babe.
Nobenega dvoma ni, da sta kolesarstvo in tek najbolj priljubljeni obliki rekreacije v Sloveniji. Na eni strani imamo polprofesionalne rekreativce, ki vsako prosto minuto izkoristijo za šport, čeprav bi bilo vsaj nekaj časa dobro nameniti tudi intelektualni rasti. Na drugi strani pa imamo popolne lenuhe, ki se jim zdi vse skupaj brez veze in tako rekoč promovirajo nezdravi način življenja.
Vmes pa so tisti, ki šport jemljejo kot zdrav dodatek v življenju. Ni nenavadno, da je prav v tem segmentu, ki je seveda največji, več žensk. S športom se ne ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih rezultatov, temveč zato, da v zdravi meri vzdržujejo zdravje, no, idealno težo … Moškim je za idealno težo vseeno. Pravi dedec ima pivski trebuh, kajne? In to je bistvo.
Vprašanje trebuha. Zato v rekreacijo verjetno dosti laže vpeljemo žensko, kakor moškega. In tudi za moškega si ni vredno razbiti glave.
… že pri vašem najljubšem prodajalcu časopisov
Za tokratno kolumno sem dobil zanimiv predlog: »Napiši, kako spraviti žensko – partnerko – na kolo, da bo začela migat! Si je vredno razbiti glavo?« No, glave si ni vredno razbiti. Sicer verjamem, da je marsikatera ženska lena, toda na terenu opažam drugačen trend, pa naj bom obut v planinske čevlje, tekaške copate ali kolesarske šprintarice. Ali če sedim doma pred računalnikom.
Berem na internetu. Ob treh moških (s tem da ima Primož Kobe A normo, da ne pozabim!) so si B normo za olimpijski maraton pritekle tudi tri ženske. Berem, da gre v London triatlonka Mateja Šimic. In dve gorski kolesarski, Blaža Klemenčič in Tanja Žakelj. No, vsaj na maratonu bomo imeli tudi moškega predstavnika. Na triatlonu in na olimpijskem krosu pač ne.
Boste rekli, naj ne sodim rekreativcev po vrhunskih športnikih. Tega tudi nočem.
Obujem tekaške copate ali sprehajam psa. Vsepovsod ženske, zagnane, kot le kaj. Podobno se mi je začelo dogajati tudi na kolesu. Srečam več kolesark kot kolesarjev. Seveda sem vzel v ozir možnost, da je moj radar, bolj kot na moške, usmerjen v nasprotni spol, kar je tudi normalno. Zato sem v rekreacijo uvedel znanstveni pristop. Štel sem. In ugotovil, da je moj radar kar točen. Rekreira se več žensk kot moških. To morda še ne velja za kolesarsko rekreacijo, a se trend obrača enako, kot pri tekačicah. Seveda me to veseli, po svoje pa kot nekoliko zadrtega moškega tudi skrbi.
Skrbi me zato, ker na drugi strani opazujem čedalje več lenuhov, ki, nekoliko otečeni na določenih mestih telesa, z okoli tolstih vratov široko razpetimi srajcami in ogromnimi sončnimi očali na nosu po lokalih naveličano srebajo pivo in jamrajo, da imajo preveč dela. Preveč vsega.
Kaj se je zgodilo? Razmišljam.
Obstajajo teorije, da so ženske na splošno bolj vztrajne in tudi fizično relativno bolj vzdržljive od moških. Kljub temu so dokazano slabše plačane. Zato se na vseh področjih trudijo toliko bolj. V šoli so bolj pridne, več jih diplomira, imajo boljše službe in na koncu grejo domov kljub vsemu z nižjo plačo, čeprav v gospodinjstvu povprečno opravijo več dela. Kot moškemu mi je ob vsem tem na načelni ravni nekoliko nerodno. Moški torej načeloma opravijo manj dela, v prostem času pa posedajo in grejo v najboljšem primeru na karting ali na bovling. Tisti najbolj nori pa na košarko. Vzdržljivostne športnike imajo praviloma za norce, ki samih sebe nimajo radi, obenem pa se čudijo, kako sploh najdejo dve, tri ure časa za rekreacijo še preden se stemni. Bovling, karting in košarko se lahko igramo tudi zvečer.
Še malo in bodo rekli, da so vzdržljivostni športi za babe.
Nobenega dvoma ni, da sta kolesarstvo in tek najbolj priljubljeni obliki rekreacije v Sloveniji. Na eni strani imamo polprofesionalne rekreativce, ki vsako prosto minuto izkoristijo za šport, čeprav bi bilo vsaj nekaj časa dobro nameniti tudi intelektualni rasti. Na drugi strani pa imamo popolne lenuhe, ki se jim zdi vse skupaj brez veze in tako rekoč promovirajo nezdravi način življenja.
Vmes pa so tisti, ki šport jemljejo kot zdrav dodatek v življenju. Ni nenavadno, da je prav v tem segmentu, ki je seveda največji, več žensk. S športom se ne ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih rezultatov, temveč zato, da v zdravi meri vzdržujejo zdravje, no, idealno težo … Moškim je za idealno težo vseeno. Pravi dedec ima pivski trebuh, kajne? In to je bistvo.
Vprašanje trebuha. Zato v rekreacijo verjetno dosti laže vpeljemo žensko, kakor moškega. In tudi za moškega si ni vredno razbiti glave.
Problem je, da če babo pripraviš do tega, da začne migat, je v to ne glede na dejanski razlog za motivacijo (zdravo življenje, kontroliranje teže, whatever) po njeno prisiljena in miga zato, ker mora, ne zato, ker hoče. In potem je tečna (še bolj kot sicer). Tako da evo odgovor na originalno vprašanje (ki ga sam nisi nedvoumno podal): ne, babe se ne splača spraviti k miganju.
Če ne bi šlo za kolumno, bi rekel, da je za napačne rezultate krivo evropsko prvenstvo
V bistvu maš prav, kolesark je čedalje več, tekačice so pa tako v večini. Čeprav se mi zdi, da pozimi kolesarimo in tečemo po mrazu in snegu v glavnem še vedno večinoma moški. Najbrž so ženske pametnejše in grejo na toplo v dvorane.
Se mi pa zdi, da kar nekaj tekačic ravno ne uživa v teku, tečejo zgolj zaradi lepe postave. Tako da to ni ravno zdrav pristop k športu. Ampak pomoje je enaka situacija z moškimi v fitnesu.
Zadnjič sem prebral, da naj bi bile ženske bolje prilagojene na ultra dolge napore (npr. več maščob, vztrajnost). Baje se že dogaja, da premagajo moške na več kot 100km tekih.
Jaz imam problem. Res rada -bi rada – kolesarila, če……če…..
Ne vem, kako naj napišem, da se ne boste smejali, zajebavali. Ampak Chef, ker ti o vsem pišeš tako odkrito, sprašujem tu.
Mene po kolesarjenju vedno boli rit z okolico. A imam tako beden zic (brez namigovanj, prosim) na sicer dobrem kolesu? Imam kolesarske hlače.
Samo jaz en dan prevozim 8 km (ali pa 3 v začetku) pa se potem par dni ne spravim na kolo. Ker lahko sedim samo na fotelju na eni ritnici. Res boli. Kako si utrdite ‘prdo’? Kakšni sedeži so dobri? Kaj naj še kupim?
Hvala in – če se boste zafrkavali, bom užaljena!
bubašvabe
resnica boli, kaj hočemo 
@darja: Nikoli ne neha. Navadi se!
Darja, moja nič ne pojamra:http://www.peloton.si/index.php?productID=503
http://www.peloton.si/index.php?productID=503
@bubašvabe: Seveda se splača, ni pa si vredno razbiti glave.
@en odvec: V normalni konkurenci ženska v nobenem športu, razen v tisith, ki so prilagojeni ženskam, ne more premagati moškega. In prav je tako.
@darja: Odgovarja dr. Chef.
Kaj se na kolesarskem zicu dogaja z ženskim podvozjem, moški ne vemo čisto natančno, tudi, če smo sami kolesarji, če poznamo kolesarke in se z njimi o tem pogovarjamo. Slišal sem že vse mogoče legende. Eni pravijo, da kolesarski sedež vzpodbuja orgazem, drugi, da kolesarjenje vodi v frigidnost, po mojem pa ni res nič od tega.
Osebno, ampak jaz sem moški, sem prevozil čudo kilometrov in tudi mene je po 150-ih bolela rit. Lahko pride tudi do vnetja kože zaradi razdraženosti, kar se najbolj pogosto rešuje s pudrom za otroške ritke. Hočem povedat, da sem prekolesaril ogromno, bolečino pa pač vzameš v zakup. Resno kolesarstvo je zajebana reč, kar pa še ne pomeni, da bi morala na kolesu trpeti tudi ti, ki se voziš za užitek.
Za enkrat bi ti svetoval, da kolesariš zmerno, a pogosto in da se požvižgaš na bolečino, ker je to edina rešitev za učvrstitev prde.
Seveda razmisli tudi o sedežu, ki je ob balanci in pedalih edina stična točka telesa s kolesom. Zato je še kako pomemben! V specializiranih trgovinah prodajajo posebne ženske sedeže, ki so predvsem širši in s tem prilagojeni širši ženski medenici. Trgovca poskusi prepričati – uporabi svoj šarm – da ti bo sedež posodil in ga boš potestirala.
Je pa res, da dokler ni ritka vsaj približno vajena kolesarjenja, ne pomaga nič drugega kot fotelj.
“Seveda sem vzel v ozir možnost, da je moj radar, bolj kot na moške, usmerjen v nasprotni spol, kar je tudi normalno.”
Če ne bi bilo tega odstavka, bi bila to dobra kolumna.
Vidiš, kako ste zahtevne. Matram se en teden, da sploh sestavim tezo, okvir in da razmislim o problemu, potem še eno uro, da vržem na papir, duhovičim, da bi sploh kdo prebral do konca, potem me hvali urednik, da mu je kolumna všeč, Neži pa ni všeč zaradi enega samega stavka in se niti ne potrudi razložit, zakaj ne.
Vidiš, kako ste zahtevne. Matram se en teden, da sploh sestavim tezo, okvir in da razmislim o problemu, potem še eno uro, da vržem na papir, duhovičim, da bi sploh kdo prebral do konca, potem me hvali urednik, da mu je kolumna všeč, Neži pa ni všeč zaradi enega samega stavka in se niti ne potrudi razložit, zakaj ne.
Hahahaha…bravo Chefe, si v formi.
Pozdravljeni,
kolesarim, ker moram….sicer se počutim zanič in polomljen. Sicer uradno pravim da zato, ker varčujem, ker sem Gorenc (pravzaprav sem Notranjc). Pa veselo je na kolesu pa marsikaj se vidi. Ne zmorem biti tudi na dopustu pri miru, kolo pa šotor pa vsak dan vsaj 100 km narazen.
Za bolečine pri kolesarjenju na vseh koncih telesa je zdravilo – ležeče kolo ali po angl. recumbent. Tudi pri nas se jih da kupit, poglejte spletno stran :udobnoposvetu. Zagotovo pomaga, sem poskusil.
Človeka se k rekreaciji skoraj ne da prisiliti, mora imeti veselje. Siljenje se ne obnese, sploh pa ne zakonskega partnerja.
Misel imam, da je s pivskim trebuhom tako kot s kajenjem: nekdo ga brez težav prenaša do smrti v poznih letih, zame bi bil pa smrt.
Pa ne bodimo preveč nestrpni do tistih, ki uživajo življenje na drug način kot mi.
Pozdrav,
Stane Debevec.
kako spravit žensko na kolo? hmmm … naj pomislim. vzameš ji avto. tako sem jaz pristala na kolesu. avto je sicer moj, a sem seštela, da bo bolje, če registracijo prestavim za nekaj mesecev in se tačas vozim 8 km daleč v službo s kolesom. to sicer ne bi bil noben problem, če ne bi bil nekje vmes cca 500 m dolg in 20% klanec. za se ubit. nisem športni tip človeka, niti zaradi postave niti zaradi zdravja se ne bi spravila telovadit. ampak okrog hiše pa delam brez problema, kosim, grabim,okopavam, sekam …
@ chef Hvala za obširno razglago. @laufar Hvala tudi tebi.
Še ta teden si kupim nov sedež. Rada bi namreč do jeseni prišla na 50 km/dan. Poleg tega še plavam, ni kolo moj edini šport.
Če mi še kaj ne bo jasno, bom pa vprašala tukaj. Zlati ste!
“Se mi pa zdi, da kar nekaj tekačic ravno ne uživa v teku, tečejo zgolj zaradi lepe postave. Tako da to ni ravno zdrav pristop k športu. Ampak pomoje je enaka situacija z moškimi v fitnesu.”
Zakaj pa ne bi bil zdrav pristop k športu, če ravno ne uživaš v njem??? Še vedno je bolje, da se malo potrduiš in znebiš maščobe. Ne vidim škodljivosti, samo zato, ker zraven ne doživljaš orgazmov. Jaz včasih tečem ali udarim hitri sprehod, brez odvečne maščobe sicer, a bolj zato, da spumpam napetost iz sebe. In prav nič rada ne laufam, pa tudi sprehajam se nerada v prazno. Ampak rezultat se mi zdi pa kar zadovoljiv. Torej se splača.
@darja:
Lahko ti potrdim, da je pravi sedež izjemnega pomena, tako da se ti bo nakup novega brez dvoma splačal. debili celo povsem ženska kolesa izdelujejo s katastrofičnimi sedeži za žensko rit. In točno tako, kot je chef zapisal, sedež mora bit širši – širok trikotnik. V tem je bistvo. pa tudi mehkejši sedeži obstajajo ali pa prevleke. In pozna se zelo. Ker utrditev riti tam, kjer žuli, ne pomaga, vsaj dovolj ne. V bistvu bolijo tudi kosti, ker je sedež preozek in rine ravno tja, kjer so kosti bolj izbočene na notranji strani riti. Manj ko imaš z maščobami obloženo rit, bolj boli, kar je res krivično … hahaha …
@chef:
“V normalni konkurenci ženska v nobenem športu, razen v tisith, ki so prilagojeni ženskam, ne more premagati moškega. In prav je tako.”
A to naj bi res veljalo v vseh primerih??? Kako se meri normalna konkurenca? Ker meni se zdi, da bi neka Petra Majdič lahko posekala marsikakšnega moškega v “normalni” konkurenci. Tudi v boksu … haha … tudi ne razumem končnega pribitka “in prav je tako”. Zakaj bi bilo to nujno prav ali narobe?
Joj, prvi komentar se nanaša na “en odveč”.
@Simona: “Joj, prvi komentar se nanaša na “en odveč”.”
Nič se ne sekiraj, saj si ga citirala, tako da se ve, na kaj se nanaša, četudi si pozabila “@+nadimek”.
Ja, sedež… silom prilike se moje ozadje spopada z ozkim zicem in mi vse brkinske maščobne obloge ne pomagajo popolnoma nič. V kombinaciji z lažjimi infarkti, ki jih doživljam na Zaloški, pa je moja pot v službo itak ekstremni šport. 6 km na dan. Trola, ki ti potrobi tik za ritjo in se te loti prehitevat v ozkem pasu ceste. Neprecenljivo.
@Nataša:
Hahaha … Poznam in lahko sočustvujem z neprecenljivim veseljem do kolesarjenja po Zaloški. Maščobnih oblog si pa očitno premalo nabrala.
Hudiča, že več kot pol leta se trudim spravit pivski trebuh stran. Vsak dan tečem okoli Brda pri Kranju, sicer je tempo bolj počasen letom primeren 50+, tam okoli 55 minut, ampak neki ne štima. Po moje bom moral hladilnik zaklent, sploh zvečer.Chef a maš kako idejo.
@milan. samo rekreacija pri tvojih častitljivih je bolj zaendrek. nujno zaklenit hladilnik, sploh zvečer in prešaltat na vodo…
Ja, kako je že izjavil Rugelj.Ženske se bolj izobražujeo, so bolj vzdržljive, so uspešnejše od moških.Potop moškega sveta.
stara sem 60 let. lani prekolesarila cca 3200 km. Letos že okoli 1500. pa ne zaradi ”lepe postave” (te nikoli ne bo- vsaj ne po moških standardih
), kolesarim zaradi dobrega počutja!
Opažam pa- to drži- da moški počasi izumirajo. Povsod, kjer je treba in kjer ni- same babe.
celo za šankom jih je opaziti.
Mislim, da postajajo moški vedno bolj leni. kot fuksi.
Nič se jim ne da.
menda še za tisto, za kar so prvotno ustvarjeni, odlagajo na ”jutri”, ker jih rada ”boli glava” 
@Simona: Jasno, da je ukvarjanje s športom v redu, ne glede na razlog. Najbrž marskido začne ravno iz takih razlogov in se mu nato šport priljubi. Ne zdi se mi pa najbolje, da tečeš 2 meseca, shujšaš 3 kile za lepšo postavo, na jesen pa zopet vse opustiš. Bolje bi bilo, da se športom začneš ukvarjati zaradi športa samega.
@milan: Ja, to zna bit problem. Takole od oka je 55 minut teka okoli 500kcal. Tam nekje 7000kcal pa je 1kg špeha. Če pred ali po teku poješ več kot običajno si praktično na ničli. Poleg tega začne telo presnavljat maščobe šele tam po 20 minutah vadbe.
Ta Chef pa res tako prijetno piše. Lahkotno, nikoli preveč ne teži.
Darja… Glede boleče riti ti povem iz lastnih izkušenj. Ko se spomladi spravim na kolu je prvih parkrat res malce bolj boleče, potem pa ni več panike. Z možem zdaj vsaj enkrat na teden prekolesarim cirka 60 kilometorv naenkrat. Ritka me sicer boli še kakšno uro potem, ko zaključiva, ampak pol je pa v redu. Sedež imam tak kot je bil že na kolesu, ko sem ga kupila pred cirka desetimi leti. Sedež je sicer malenkost bolj mehek, ampak drugače najbrž ni noč kaj hudo posebnega. Sem enkrat naročila možu, da naj pri serviserju reče oz. kupi še dodaten mehkejši “plašček” za čez ta sedež, pa je serviser rekel, kaj bi še rada, saj ima čisto mehek sedež
. No, pol ko sem se zdaj že nekajkrat peljala, se pa očitno naše ritke res prilagodijo in ni več tako hudo kot spomladi, ko se po dolgem času usedež na malo ožji sedež od tistih sedežev, ki so recimo na mestnih kolesih. Vso srečo ti želim in seveda vztrajaj na biciklu, tako lepo piha, ko se pelješ, veliko vidiš in spoznaš, pa še rekreiraš se zraven ( pa kaj bi človek hotel sploh še boljšega ). 
@Darja niti ti ni treba kupovati novega sedeža.
Ti si kupi samo GEL prevleko za sedež, ki jo dobiš za par evrov in jo enostavno namestiš čez sedež.
O! Kje se jo pa kupi?
@Simona Rebolj: Jasno je, da Petra Majdič premaga večino moških, seveda pa ne more premagat vrhunskih smučarskih tekačev.
@milan: Pir niti ni tak problem, težava je, da se ob pivu tudi bašeš s hrano. Slaba ura počasnega teka je sicer fajn, ampak jaz vsem debelim vseeno priporočam daljšo hojo v hribe, torej 2, 3, 4 ali 6 ur, recimo ob konich tedna, ko je čas.
Vem pa, da je vedno problem, ker so na poti planinske postojanke z vrhunsko kulinarično ponudbo
@Maj: Daj no mir, ne svetuj ljudem neumnosti! Sama trdota sedeža načeloma sploh ni problem. Bistvena je oblika in “elastičnost” školjke. Mi smo enkrat tovrstno prevleko sicer uporabili, ampak šlo je za ekstremne razmere dirkanja okoli Slovenije.
@en odveč:
Kaj pa vem … meni se zdi še vedno bolje, če nekdo malo športa dva meseca na leto, magari iz razloga, da bi izgledal lepše v kopalkah poleti, kot pa nič … hehe … Ker še vedno menim, da se večina pač ne rekreira nič in da so tisti, ki šport vzljubijo, ker so začeli športat iz nekega posrednega razloga, prej redkost kot pogost pojav. Skratka, ne zdi se mi dobro, da se kurca še tiste, ki se ne rekreirajo redno, po možnosti vsaj dve uri na dan, preden gredo v službo, in ob tem še ne vreščijo, kako noro uživajo v tem in ljubijo šport. Zakaj neki bi ga pa morali? V tem vidim populistično presijo oglaševanja športnega življenja kot nekaj svetega. Če so ob tem vsi debili, ki prostega časa v življenju niso izkoristili, da bi prebrali eno dobro knjigo, kaj šele da bi razmislili o čemer koli koristnem, pa ni omembe vredno. Bojda je primerek prvoklasne človeške opice, da je maksimalni športni navdušenec in se lahko pohvali s plezanjem po drevesu še pri osemdesetih letih. Kam smo prišli. “Nazaj” na drevesa.
Na tak način se jemlje voljo do rekreacije, ki bi marsikomu prav prišla, ja, za dosego nekega osebnega cilja, vsaj občasno. Češ, to ni vredno nič. Hej, še če se potrudiš in v tem ne uživaš ravno, ni vredno nič. Jah, ne bi rekla, da ni. Dobro je, da vsak najde tisti šport zase, ki mu osebno najbolj paše. K temu žal že v šolah ne spodbujajo, ampak silijo otroke v marsikaj, kar jim pač ni po meri, namesto da bi jim vzbujali ljubezen do rekreacije in jim pomagali poiskat zase najboljši način gibanja. In tudi če še potem, ko najdeš, nisi ravno najsrečnejši človek na svetu ob rekreaciji, je še vedno dobro in hvale vredno, da se potrudiš … vsaj enkrat na leto za dva meseca … hehe … Seveda je pa najbolje, če zadevo furaš redno in raje po malem. Ampak … to se da rešit že z več pešakanja naokrog, namesto z avtom. To bi morali oglaševat. Hoja je zlata vredna. In tisti, ki veliko hodijo, verčinoma nimajo težav z maščobami, pa jim zato tudi ni treba vsako jutro po dve uri laufat. Meni se zdijo tudi obsedenci s športom namreč samo obsedenci in stvar vsakega posameznika, ki je obseden s čimer koli že. Taka vrsta obsedenosti namreč niti ni koristna komur koli in čemur koli drugemu na svetu. Ob pretiravanju še sebi ni koristno. Tudi tako slavljen pojem vrhunskega športa ni primer optimalno zdravega življenja in pika. Tudi brez dopinga ni, da se razumemo. Nima veze s tem. Je samo način, da se nekdo, če je dober v tem in lahko postane tudi obseden s tem, skuša dokopat do lovorik in denarja. To je vse. In na splošno gre samo za obračanje tudi nezaslužno ogromno denarja pri dolpčenih športih. Če uspe kdo slavo izkoristit še za kaj koristnega, ker dela tudi na možganih in duhu, pa super. Ampak žal je ravno pri športnikih ta pojav največja redkost.
@milan:
Nismo vsi ljudje enaki in normalno je, da imajo nekateri večje težave spravit odvečne kile na enih delih telesa, drugi na drugih. Za to obstajajo tudi temu primerne vadbe, ki so tarčno usmerjene na določen del telesa. Nekatere ženske predvsem hodijo zaradi tega na posebne tretmane, kjer jim s posebnimi masažami oblikujejo postavo. Ker so na primer že popolnoma suhe, okrog riti pa še vedno ogromno blazin. Tako da za skinevanje trebuha samo tek ali kolesarjenje brez trebušnjakov in še kakšne tarčno usmerjene vadbe, ne vidim razloga, da bi se rešil pivskega bremena. Tudi brez omejitve piva, klobasic in drugih zadev ne vidim rezultata … hehe …
@chef:
No, saj … a res ne more? Ne zajebavam, ampak resno mislim. So razlike med rezultati tako velike? Pa ne mislim le v primerjavi rekordov seveda.
Petra Majdič je v šprintu v kvalifikacijah za SP zaostajala za najslabšim med moškimi za cca 10 sekund in ni imela nobenih pogojev, da bi npr. pri nas prišla med 10 najboljših mladincev. Takšna je razlika v smučarskem teku. Pri kolesarjenju pa je zadnjič Tjaša Rutar v kronometru nažgala skoraj vse naše mladince. Kolesarski strokovnjak Fausto mi je podrobil, da kolesarjenje ni smučarski tek! Pa ga nisem dobro razumel…..@Maj: prevleka je prima, ja, sploh ko ti leze levo, desno, pa se ti nagrbanči, prima za rit!
@Simona: Ponavadi so razlike očitne že na prvi pogled. Recimo jaz bi takoj nehal dirkat, če bi me kdaj prehitela ženska.
@laufar: Prvi problem je v tem, da naši mladinci premalo trenirajo kronometer. Drugič pa je pri kolesarstvu še element tehnike. Avtomotošportu so razlike še manjše in … evo … @Simona Rebolj: v avtomotošportu to morda ne velja 100-procentno.
@laufar:
Hvala. To me je okvirno zanimalo, ja. Torej le je odvisno od športa do športa, kar je nekako logično. Odvisno, kakšen sklop mišičevja potrebuješ in kolikšno vlogo ima obvladovanje bolj tehnike. Da celo takšen tank, kot je Majdičeva, toliko zaostaja za zadnjim najboljšim, je kar presenetljivo. Bi me zanimalo še na primer, kako je kakšna Joli konkurirala četici sicer najbolje uvrščenih na primer.
@chef:
Jah, no, meni niso že na prvi pogled razlike tako očitne … hehe … še posebej o takih primerkih, kot je Majdičeva, ki ob marsikakšnem športniku deluje kot terenc poleg fička. Ob kakšnem Kopitarju deluje primerljivo … hehe … Seveda malo pretiravam, ampak okej.
Hahaha … tale, kako bi takoj nehal dirkat, če bi te prehitela ženska, je pa bosa med bosimi. Ne vem, no … potem si pa privošči kakšno tekmo s tole omenjeno Tjašo Rutar, da boš videl, ali je tvoja moškost za v smeti ali ne. Sem mislila, da predvsem rad dirkaš in da so pomembni rezultati, ne pa to, ali te je prehitel moški ali ženska. A če te moški nabriše kot štorastega cucka, je pa okej? Mislim …. kakšne otročje kvazifreudovske fore so zdaj to.
Lisica, daj zbutaj ga, no! … hehehe …
@Simona: Jolanda Čeplak je tekla svoj osebni rekord na prostem 1:55.82, če prav gledam, in je bila takrat v samem vrhu. Ženski rekord v tej disciplini sicer drži Jarmila Kratochvilova, ki pa je bila leta 1983 vejretno počena kot avion. No, David Rudisha, svetovni rekorder, ki razturava že dve leti, je tekel rekord 1:41.01, torej 12 odstotkov bolje.
V maratonu je razlika med moškim in ženskim rekordom precej manjša, okoli 9 %, res pa je tudi, da je PB Paule Radcliffe samo 35 sekund slabši od našega Primoža Kobeta. Moraš pa vedeti, da je druga najboljša ženska tekla kar tri minute počasneje in seveda to, da Primož Kobe zaenkrat sodi na obrobje konkurence.
Kar se tiče mojih otročjih kvazifreudovskih for, pa takole. Ne da bi imel kakšen kompleks – tukaj gre za enostavno računico. Jaz zdaj seveda nimam za burek proti celi vrsti kolesark, ker že pet let nisem resneje treniral. Drugače pa je, če cele dneve posvetiš treningu in si dejansko kao dober, potem te pa nekje v tvoji lastni disciplini nabriše ženska. To bi bilo vendar smešno.
Jaz danes s Tjašo ne bi šel nikamor drugam kot rekreativno na sladoled, ampak nekaj let nazaj, ko ona sicer ni bila tako vrhunska kot zdaj, so bile pa stvari malo drugačne
Tukaj sploh ne gre za to, da bi bil šovinist ali da ne bi spoštoval ženskih športnih dosežkov. Nasprotno. Odkar sem rekreativen športnik, sem se udeležil peščice tekaških tekmovanj in tudi ženske so letele mimo, pa mi to nikakor ne jemlje veselja (se pa zamislim nad samim seboj, hehe). Dejstvo pač je, da so ženske načeloma šibkejše, s čimer seveda ni nič narobe. Prej je nekaj narobe z žensko, če hoče na vsak način dokazovat, da temu ni tako.
Mater chef, tole sem pa že skoraj pozabil! Normalno da sem čvekal, da Trma ne bi pogruntala, da jo ne gledam v oči. Ko sta se pa odpeljala mi je pa žena rekla: ejga, čist skoz si jo u joške bulu!
@chef.
Hvala za konkretni info, čeprav mi je za rekorde jasno, da so sigurno verjetno kar v vseh športih večje in absolutne razlike, zato sem omenila “da ne le po rekordih”. Mislila sem bolj tako … da določena ženska vendarle lahko premaga vsaj tretjega ali petega najboljšega v podobni kategoriji. In Morda v katerem športu celo prvega ali rekorderja. Tako nekako. Ampak, kot kaže, so razlike res kar velike, tako da šampionke celo tistih padlih pod rob vrhunskih rezultatov ne posekajo, vsaj zlahka ne.
Razumem, da bi bilo smešno, če bi se trudil enako kot primerljivo natrenirana ženska in bi pušnil, boljšim telesnim predispozicijam navkljub. Še vseeno bi bilo pa bolj zabavno in nadsmešno opazovat pri flopu tebe ali tebi podobnega, ki bi bil na to še posebej občutljiv … hahaha … Tako da lahko rečem … škoda, da bi šel s Tjašo trenutno le na sladoled. Bi se veselila reportaže o vajini dirki ravno zdaj, ampak si presebičen, da bi bralcem privoščil veselje:)
@Simona: Tudi če bi (ko je) ženska postala kraljica džungle, bi moškemu prepustila skakanje po drevesih in trkanje po prsih. To je tisto, kar ženske dela ženstvene in moške možate.
@Lisica:
Hmmm … zlahka se identificiram s to trditvijo, da bi z veseljem prepustila moškim plezanje po drevesih, nisem čisto prepričana za trkanje po prsih. Mislim, da se tako kralji kot kraljice z veseljem trkajo po prsih in so se za pravico do tega pripravljeni po potrebi tudi medsebojno spopast. No, in so v zgodovini tudi že se. Feminizem konec koncev je predvideval predvsem enakopravno pravico do trkanja po prsih, četudi za različne dosežke, saj ne obstajajo le kralji, ampak tudi kraljice. In nastopil je strah moških, da bodo ob enkrat večji konkurenci na trgu uresničevanja ego potenciala pač še težje posamezno konkurirali in ne samo to … plezanje po drevesu ne bo več nujno dovolj za titulo možatosti, ampak samo nekaj, kar se prepušča moškim, ko so že ravno bolj talentirani za opičje podvige … hehe … Možatost je namreč v tvojem stavku izpadla kot sopomenka animalni retardiranosti, medtem ko ženstvenost kot sopomenka tolerance do animalne retardiranosti kot optimalnega možnega dosežka pri moških.
In tukaj nastane ključna poanta. V svetu kraljev in kraljic je pač plezanje po drevesih samo eno izmed umazanih del, ki jih pač nekdo mora opravit, za trkanje po prsih in pridobitev titule možatosti ali žensktvenosti se je treba pa z obeh strani precej bolj potrudit. V svetu kraljev je plezanje po drevesih znak možatosti, medtem ko kraljic ni, ampak so samo sužnje, kurbe in matere, ki morajo blefirat, da sprejemajo opice kot optimalen znak možatosti. V svetu kraljic pa so plezalci po drevesih prav tako samo sužnji, potem obstajajo pa še očetje in kurbirji za popestritev, pri čemer bi morali kurbirji in očetje blefirat, da brezciljno paradiranje po gozdni poti s perjem v riti in občudovanje lastnega odseva v jezeru pomeni optimalen znak ženskosti.
@Simona: Kaj bi si ženska lahko drugega želela od animalne retardiranosti? In kaj bi si animalni retard drugega želel kot tolerance?
Jaz imam res to srečo, da sem končno našel Lisico, ki jo je sicer težko krotit, ker je zvita in taoranžne so itak problematične, ampak razume pa osnovna biološka razmerja med moškim in žensko. Ker takrat, ko bo enkrat sranje, bo ženska spet doma šivala ali v gozdu nabirala jagode ter skrbela za potomce, moški bo pa nosil glavo naprodaj, kot že vso zgodovino.
Problem današnjega časa je, da nam gre predobro in tako so se dedci pomehkužili, to sama verjetno prav dobro veš, ženske pa celo mislijo, da so lahko v športu moškim enakovredne. Kar ob vsej moški mevžavosti niti ni nenavadno.
Yes! Danes sem prevozila s kolesom 34 km. O višinskih razlikah me ne spraševat, he! To je bilo bolj po ravnem. Če se pelješ z avtom ena sama ravnina. Na biciklu pa še kako občutiš vzpon ali spust.. ali veter v laseh ali v hrbet.
Zdaj sem tok naspedirana, da grem še v/na bazen. Plavat, se ohladit, se sprostit.
Kaj mi svetujete za jutri? Naj vztrajam? Naj ležim doma (zaluženo), sicer je pa neki slabo vreme napovedano, kajne?
Kaj naj jutri, da bo OK? LP in hvala vam!
Nobenih nasvetov! Ste že vsi na morju?
Saj ni treba meni osebno svetovat. Samo zanima me pri vas – ker je tukaj veliko športnikov – kako preživite naslednji dan, če se malo preteraš.
Hvala vam za nesvete iz prve roke.
Svetujem ti, da se jutri, čeprav te bo bolelo vse, od nog čez sedalo in do vratu, vseeno odpraviš na lahko rekreacijo, najbolje na kolo, če te preveč boli prda, pa peš na sprehod. Kratko in počasi. S tem boš sprostila mišice in lažje prebrodila vse hudo.
Če bo res slabo vreme, pa še toliko bolje, boš imela vsaj izgovor, da ostaneš doma.
Hvala Chef! Imaš popolnoma prav. A veš kaj me pa najbolj boli? Vrat in ramena! Plavat bom šla popoldan. In peš do bazena.
Ko bom prekolesarila 50 km, se pa spet oglasim. LP
Peljati 50km po ravnem res ni noben problem. Parkrat obrneš in se pelješ 50m, parkrat obrneš in naslednjih 50m in tako naprej. Slej ko prej prideš do konca. Problem je peljati 50km hitro. Tako da če te vse boli, potem greš prehitro. Moraš bolj počasi in potrpežljivo. Tudi če se ti zdi, da greš tako počasi, da te je že sram, je verjetno še vedno prehitro.
Strinjam se z laufarjem, selle italia lady gel flow zic je men best off… najboljša stvar na mojem bajku:)
Sicer se pa žensko spravi na kolo predvsem počasi in s potrpljenjem:) Najprej po ravnem na lep sončen dan, počasi in NA PRIMERNEM BICIKLU, da se navadijo noge in rit:) Potem pa počasi na bolj strme in daljše turce:) Vse se da, samo počasi. Večina punc bo odnehala, če jo totalno ubijete ko je prvič resno na bajku.
Sicer je pa tud z bolečo zadnjico tako, da po prvem dnevu vedno boli, potem se naslednji dan komaj komaj prisiliš da se usedeš na zic, ampak po desetih minutah škrtanja z zobmi postane vse spet ok in potem je vsak dan lažje, dokler praktično ne boli več:)
[...] da sem se komaj oblekel. Zgoraj sva srečala dva osebka, oba ženskega spola. Moja teorija, da se s športom večinoma ukvarjajo samo še ženske, se potrjuje iz dneva v dan. Razgled? [...]