Nergač

Končno smo spremljali zanimivo dirko Po Sloveniji, čeprav se je razpletla točno tako, kot smo vsi pričakovali. Če Brajkovič včeraj ne bi šel dovolj dobro za skupno zmago na domači dirki, ne bi nikoli več navijal zanj. Seveda sem prepričan, da je bilo njegovo jamranje, češ, ne vem kako dobre noge imam, bolj ali manj blef. Fant je dober in če tik pred Tourom ne bi razsul konkurence na domačih tleh na trasi, ki mu je pisana na noge, bi bilo to tako rekoč sramotno – šparanje pred Tourom gor ali dol. Če se niso šparali na Criterium du Dauphine in če se fantje ne šparajo na – precej daljši in težji – dirki po Švici, potem mi ni jasno, zakaj Brajkovič ne bi šel na polno doma. Pa saj mu niti ni bilo treba na polno. Dovolj je bilo, da je včeraj pohodil za štirideset kilometrov, kar je manj kot en kronometer na kateri od največjih dirk, današanja vožnja na čas pa je bila samo še formalnost. Očitno je že včeraj vedel, da je Koren v kronometru nevaren.

Končna bilanca je za Slovence vrhunska: modra majica za skupnega zmagovalca (Brajkovič), zelena za najboljšega po točkah (Koren), bela za najboljšega mladega kolesarja (Polanc), ena etapna zmaga (Koren na kronometru) in dve drugi mesti v etapah (Kump v prvi in Brajkovič v tretji). Poleg tega je bil Koren v skupnem seštevku tretji.

Dirka Po Sloveniji je brez dvoma največja tekmovalna kolesarska prireditev po Sloveniji, česar se marsikdo žal ne zaveda, še najmanj pa Slovenska turistična organizacija. Škoda. Ljubitelje kolesarstva pa predvsem veseli, da si lahko tako rekoč na domačem dvorišču ogledamo del vrhunske tehnike, ki je ne vidimo vsak dan – nekaj podobnega sicer kupujejo tudi slovenski rekreativci, ki pa vendarle ne vozijo ganz novih Cannondaleovih koz. Na tej strehi je za nekaj deset jurjev vrhunske robe!