Dalmacija v Velikih Laščah
Komentiraj
Objavil/a chef 5.03.2012 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks
V petek sem si zaželel, da bi v smeri Dolenjske nekaj pojedla v eni od Gostiln Slovenija. Z rezervacijo pri Repovžu1 sem cel dan odlašal in šele med potjo v avtu izvedel, da zaradi neke prireditve nimajo prostora. Ko sem se vozil k njej, je alternativo na spletni strani Gostilna Slovenija poiskala spremljevalka. V Gostilni Pri Kuklju sem bil nazadnje kar lep čas nazaj, potem sem jih enkrat klical, a so imeli dneve švicarske kuhinje. No, tokrat me je “odlična družinska gostilna”, katere “kulinarična ponudba temelji na hišnih jedeh slovečih prednic, ki so bile vse odlične kuharice” presenetila s 37. tradicionalnimi dnevi dalmatinske kuhinje. To mi ni najbolj dišalo, hotel sem pač jetrca, a kaj bi to, če je Ona sanjarila o ribah, torej je prišla ponudba kot naročena.
Mene to sicer moti. Znak Gostilna Slovenija dobijo gostilne, kjer strežejo tradicionalno hrano, značilno za tamkajšnje okolje. Školjke, hobotnice, sardele na šavor in brancini pač niso značilni za okolico Velikih Lašč. Sicer razumem, da se oštir prilagaja lokalcem, ki imajo konec zime že polne želodce kolin in se jim kolca po Dalmaciji, ampak to ni tisto, kar naj bi bila Gostilna Slovenija. V posebej za dalmatinske dneve narejenem jedilniku je bilo sicer najti meni po dolenjsko in še kakšno malenkost, ampak, saj veste, kaj mislim. Če bi hotel ribe, bi se raje zapeljal na Obalo ali nekaj podobnega poiskal sredi Ljubljane.
Odločila sva se za degustacijski meni. Malo mi je bilo malo žal, da nisem vztrajal pri malvaziji, ki sicer nima nobene zveze z Dalmacijo, ampak nima je niti Ščurkov cuvee. No, vino je bilo dobro in vsaj pri vinu sem nekaj prišparal. Za pogrinjek, ki so ga očitno pozabili zaračunati – ali pa me je natakar pogruntal, da bom nekaj napisal o njih, in ga je dal gratis – je bila sardela, zelo okusna, sploh v kombinaciji s Kukljevim vrhunskim kruhom.
Sicer smo začeli z marinirano tuno na steljici listnate solate – ki ji nekateri pravimo tudi rukola. Klasična reč, a žal popolno razočaranje. Brez okusa, premrzlo, tako rekoč zamrznjeno, sem imel občutek.
Rakov kapučino je bil drugačna zgodba: inovativno, presenetljivo, ko sem se znebil pene pri vrhu, tudi okusno. Rakova župca, pač.
Aromatična hobotnica na žaru z blitvo po dalmatinsko. Dobro, ampak kaj se je zgodilo z aromo? Hobotnica z žara, pač.
Rižota z morskimi sadeži v sirovi košarici. Zelo dobro, ampak zaradi razmeroma velikih porcij me je počasi začela grabit panika.
Škoda, kajti predpostavljam, da bi bil do nadaljevanja bolj prizanesljiv, če bi bilo krompirja z blitvo in rižote pol manj … Sledil je file skuše z mandeljni, peteršiljevim pirejem in limonovim maslom. Mandeljni? Vem, mandlji uspevajo v Dalmaciji, ampak nikoli jih nisem povezoval z ribami in bi raje videl, če bi jih izpustili. To ni kritika, je moj problem. Kritiko si zasluži peteršiljev pire, ki je z nekim nedoločnim sladkobno-kiselkastim okusom zadušil ribo, tako da je Ona pustila skoraj vsega, jaz pa večino. Očitno se je ponesrečilo tudi limonovo maslo, ampak nisem ziher – mogoče je limonovo maslo vedno v tekočem stanju.
S sladico se je kuhar izkazal, rekel bi celo, da me je najbolj navdušila: sivkina medena krema s hvarskim poprnjakom je lepa popestritev v času, ko povsod, ne bi se čudil, če bi jo dobil na Kredarici, ponujajo zlajnano panna cotto.
Cena 40 evrov za degustacijski meni je normalna, a me je vseeno malo grizlo, ker sem pričakoval več. Tako se dve uri bašeš s skoraj vsem, kar ponuja Jadransko morje, pri sosednji mizi pa naročijo pohane kalamare po dalmatinsko. Vsekakor imam Kuklja dosti raje, ko se loteva domače hrane, ki v lokalnem okolju tudi najbolj pride do izraza.
Dalmacijo v Velikih Laščah lahko ujamete še do materinskega dne.
- Želel sem si poskusit zajčja jetrca.[↩]
ajej tista omaka zraven tune izgleda kot driska :/ še oblika! Mene bi že tu minilo. Zdi se pa kar drago glede na videno.
Skuša pa zgleda prijetno.
Čeprav se tudi sam strinjam, da me dnevi raznoranih kuhinj prej odbijajo. Tukaj je bilo čisto fajn za jest, ko so imeli dneve lokalne kuhinje.
mmmmm……jetrca.
Za 40 eur jih ješ doma celo leto!
Js jih dam za ene 2 uri v zamrzovalnik, da niso zdrizaste. Po potem jih z najbolj ostrim nožkom narežem na ‘kot las tanke rezine’.
Pol pa – al’ velik čebule ali pa smetana.
Kako lahko jeste zajčke?
Te puhaste, lepe, nedolžne, ljubke … kepice. Pri vsej izbiri hrane, ki je na voljo.
@P.S.Anja: Tista omaka, to sem pozabil omenit, je delovala, kot da je iz tube. Je pa res, da je imela – za razliko od ribe – vsaj okus.
@seamus: Osnovni problem je v tem, da dobiš nekaj drugega kot pričakuješ. So pa njihovi dalmatinski dnevi tradicionalna akcija.
@Lili: Niti malo mi jih ni žal.
Haha zajčke konjičke pa če kaka srnica skoči v lonec je prov fino. Kok so mi smešni ljudje ki kravo pač poje zajček je pa preveč luškan. Hahah…
Dalmatinska kuhinja ni dalmatinska kuhinja, če ni v Dalmaciji pa o tem me ne bo nihče prepričal…pa če ti jo ne pripravi babica
…pač sem alergična na vse “dneve dalmatinske kuhinje”, ker sem povsod razočarana in ni D od Dalmacije…Dalmatinko ne moreš kar tako pretentat 
…”živim” okusom prave dalmatinske kuhinje taka kuha ne pride do gležnja!!! Še posebej, ko mi ponudijo blitvo s krompirjem pa vidiš na krožniku sami krompir! Da ne omenjam, ko nekateri rinejo smetano v dalmatinsko kuhinjo…tega dalmatinska kuhinja ne pozna!!!
Bi pa sigurno probala tole sladico…zelo izvirno!
vem, da je to dobra gostilna…ampak kot je bila tema mesece nazaj…gostilna slovenija je pač znamka, ki se jo kupi…kaj, če bi se pripeljal turist, ki si želi slovenskih jedi…jej, jej,…
savetoby.com
@donnika: No, potem se bodo vedno izgovarjali na moderne trende in inovativnost, ampak seveda imaš prav. Predvsem mislim, da je dalmatinska kuhinja pre3prosta reč. Kar je tudi najbolj okusno.
@miha: Vzel bi nek meni za 14 evrov.
@Chef: ja res je, dalmatinska kuhinja je zelo preprosta, ampak jo je treba znat pravilno pripravit
…so pa nekatere jedi, ki so bolj za kuharske mojstre in se jih nisem še vedno spravila delat, ker sigurno ne bodo imele “pravi” okus 
in potem bom razočarana 
Samo to pa je drago,..za dva te je potem prišlo s pijačo vred 100e? Ne ti pol nam o krizi,
Če bi vsi zapravljali (svoj prisluženi denar), krize sploh ne bi bilo.
Moram se oglasiti s komentarjem, in sicer je solastnik Kuklja (gospod) iz Hvara in njihovi dalmatinski dnevi so vsakoletna tradicija. Tako, da vse skupaj ima nek smisel.
Mimogrede zelo berljiv blog chef:)
Hja, to sem potem naknadno slišal, ne spremeni pa dejstva, da v Gostilni Slovenija pač pričakujem slovensko hrano.
Hvala!