Pippa, 10 mesecev
Komentiraj
Objavil/a chef 15.02.2012 ob 18:00 ob 18:00 pod Pippa, miks
Zadnjič sem narobe štel, no, danes je res stara 10 mesecev, haha.
Zanimivo je, da še zdaj ne vem, če se je že gonila ali ne. Dvakrat je bilo tako videti. Prvič sem na deki našel majhen sumljivo rdečkast madež, a se potem ni dogajalo nič več. Nekaj tednov kasneje sem se vrnil domov in z grozo ugotovil, da je cel boks krvav, z njo vred. Po začetni paniki, da je ena tistih psic, od katerih kar šprica, sem ugotovil, da je tako vneto grizla kost, da se je ranila po gobcu. Se pa zdaj vsaj bolj normalno obnaša, tako da je verjetno zadeva že mimo – menda pri nekaterih psicah prvo gonitev komaj opaziš. Po drugi strani postaja tudi bolj samosvoja. Zadnje čase se v gozdu pogumno oddalji tako daleč, da je sploh ne vidim več. Zadevo sem nazadnje rešil tako, da sem se skril – te igrice bi se šel že prej, a mi nikoli ni dala dovolj časa, da bi se potuhnil. Sledila je grozovita panika in odtlej se me spet bolj pridno drži.
Kot verjetno vsi psi, je nora na sneg. Zanimivo, da je sploh ne zebe, seveda do trenutka, ko se ustaviva. Dovolj je minutka in že se trese.1 Težav nima niti z ledom okoli tačk. Po mojem se to dogaja bolj kosmatim psom. Pravzaprav je sneg super zadeva, ker vedno pride domov s snažnimi tačkami. S soljo tudi ni težav, saj se izogibava pločnikom in ji tačke redno umivam. Bolj me moti, da plundro smatra za priboljšek številka ena. Učinkovitega recepta, kako bi ji preprečil žretje plundre, še nisem našel, zato se zaenkrat samo neuspešno razburjam.
Zadnjič sva srečala sodnika ali bivšega pasjega sodnika – ali nakladača -, ki je Pippo skoraj kupil, ker da je idealna. čudovito grajena, s krasno masko, bla bla bla. Komaj sem se ga rešil, ker je bil prepričan, da bi jo moral kurbat. Da si samo želim imeti psa in nič drugega, se mu je zdel kriminal. Pripetljaj omenjam samo zato, da boste vedeli, s kom imate opravka.
S potencialno šampionko, namreč.
- Kot šiba na vodi.[↩]





Kjutkana kjutkana kjutkana
Izredna lepotička. Če bi mel pogoje, bi si tut sam omislu kej tazga.
Steriliziral je ne boš? Samo vprašam, tudi sama imam namreč psico in je nisem dala strelizirat. Se pač dvakrat letno bojujemo s tulečimi ljubimci pod balkonom.
ti si isti, kot novopečeni starši..vsak mesec posebej report….pa, ne me narobe razumet…s tem ni nič narobe..sam spomniš me na njih..:D….vsak mesec posebej..hehe..so vzporednice….
ps… morda malo neumestno, pa vendar: kako kaže s tvojo knjigo o Afriki?? Ne dolgo tega (no morda leto, dve) si dejal, da boš pisal na to temo…….
Čedna kuža, res. Jaz imam tud blazne probleme s poskusi skrivanja pred mojo “mrcino”, ampak enkrat mi je uspelo in od takrat me ima na sprehodu ves čas pod kontrolo. Super lekcija je bla.
Jah, tudi pri nas so bile gonitve mala malca do drugega leta in pol, ko je naša zlatka očitno spolno dozorela. Niti ni bilo težav z ljubimci, niti ni prehudo krvavela. Ob prvi resni gonitvi so pa tudi zagrizeni družinski nasprotniki sterilizacije pokleknili in pokimali. Še posebej takrat ko smo navsezgodaj vlekli enega vaškega osvajača iz visoko ograjenega pesjaka. Seveda sem jo potem jaz, mama peljala h vetu in poslušala pridige, da to se pa tako ne dela. Ja tell me about it. Tako da imata še čas za to zrihtat, če bo treba.
off topic sicer, kamniške hoste?
@bisa: Če ne bo težav, ne.
@aaaaa: Nič se ne spomnim o nobeni knjigi. V Afriki sem bil vsega skupaj deset dni. Pa letos bom kakšen teden dni.
@t-inca: Seveda imava čas. Vprašanje je, če to hočeva. Normalno je, da veterinarji promovirajo sterilizacijo, ker pri vsaki psici zaslužijo 100 do 200 evrov za postopek, ki traja par minut. Če ne bo nevšečnosti, zato ostane taka, kot jo je Tija rodila.
@blaž_ Med Smledniškim gradom in sv. Tilnom. Krasni tereni!
No ja, veterinarji ne promovira(mo)jo sterlizacije samo zaradi denarja kot si zgoraj omenil. Pri steriliziranih psicah se zelo zmanjša pojavnost raka na seskih, ni možen rak na rodilih.
Ja, to so mi odpredavali enkrat. Najbolje bi bilo seske kar porezat
Pa še dosadni so, ker me motijo med čohanjem.
Je pa meni to odsvetovala veterinarka in ker je slučajno ful dobra prijateljica, ji čisto zaupam. Ravno za bokserke sem tudi drugod že bral, da jim sterilizacija vzame nekaj karakterja, jaz pa nočem imet psicer, ki ves čas čepi ob meni in je po možnosti še inkontinentna.
Hočem povedat, da ima vsaka reč svoje pluse in minuse, no, jaz imam raje psico, ki živi polno življenej s PMS – pa še ful luštna je, ko je nesrečna, hehe.
@Chef: moja je sterilizirana pa ji ni čisto nič karakterja vzel…je še vedno prisrčna, prfuknjena, carta, polna energije (še preveč) in popolnoma samosvoja…tud slučajno ji ne pade na misel, da bi čepela ob meni…če je pa tolk drugih stvari boljših za delat
…za zdaj nimamo problemov z inkontinenco in upam, da jih ne bomo imeli…
Ampak odločitev o sterilizaciji je itak stvar posameznika…jest sem se odlačila za in za zdaj mi ni žal…upam, da ne bom obžalovala…
Joj, jaz imam miljone albumov mojih dveh cukrčkov