Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Gostilna Slovenije, projekt živi!

Komentiraj

Objavil/a chef 5.12.2011 ob 18:00 ob 18:00 pod Aktualno, miks

V zadnjem času se je veliko govorilo o projektu Gostilna Slovenija, ki naj bi imel tri osnovne cilje: ureditev vloge in pomena gastronomije v Sloveniji, utrjevanje specifične razpoznavnosti in pojavnosti v svetovnih okvirih in pozicioniranje tipičnih slovenskih gostiln kot značilni in razpoznavni turistični produkt. Projekt, katerega pobudnika sta bila priznana etnolog dr. Janez Bogataj in gostinec Martin Jezeršek iz Dvora Jezeršek, sodi pod okrilje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Sekcije za gostinstvo in turizem, od konca novembra pa lahko trdimo, da je projekt počasi zaživel.

V reviji Potepanja o projektu nismo obsežno poročali, saj je bilo o začetni fazi veliko govora v dnevnem ali lokalnem časopisju. Zaradi velikih pričakovanj javnosti so se v zadnjem mesecu pojavila vprašanja o poteku projekta, ki so ga mnogi pozitivno sprejeli, a se je zdelo, da je zamrl, še preden je zares zaživel. Toda razlaga je preprosta. Kot smo izvedeli na uredništvu, je moral biti projekt, za katerega je Obrtno-podjetniška zbornica pridobila evropska sredstva, zaradi togih razpisnih pogojev do določenega datuma zaključen, vendar so lahko v tem kratkem času iz objektivnih razlogov ocenili le prvih petnajst prijavljenih gostiln. Za kritično maso je bilo to premalo. Namen projekta je promocija vseh vključenih gostincev, katalog je za to obvezen, vendar si želijo vanj vključiti vse prijavljene gostilne. Fotografije bo prispeval priznani fotograf Tomo Jeseničnik, spremna besedila pa dr. Janez Bogataj. Tudi z zagonom spletne strani, ki je pravzaprav vezana na izdelavo kataloga, so zato še počakali, v drugi polovici novembra pa je stran na naslovu gostilnaslovenija.si vendarle zaživela in se ob uporabi že izkazala kot dobro informativna in poučna.

Birokratske zahteve

Oznako Gostilna Slovenija lahko prejmejo člani Obrtno Podjetniške zbornice Slovenije, sekcije za gostinstvo in turizem, ki se morajo v izhodišču imenovati »gostilna«, izjemoma pa tudi »gostišče«, vendar morajo ime postopoma preoblikovati v »gostilna s prenočišči«. Potem ko določena gostilna oceni, da njihova ponudba zadosti pogojem za pridobitev naziva, ob prijavi vplača 300 evrov pristojbine za komisijo, ki si gostilno ogleda na terenu. Komisijo sestavljajo predstavnik OZS, predstavnik stroke (kuhanje in strežba), predstavnik strokovnega šolstva in strokovnjak s področja enogastronomije. Po pridobitvi znaka bo komisija vsako gostilno enkrat letno obiskala napovedano, vsaj enkrat pa tudi nenapovedano.

Kaj dobi potrošnik?

Druge zahteve se neposredno nanašajo na izkušnjo, ki jo v Gostilni Slovenija dobi obiskovalec. Pomembno je lastništvo gostilne, ki naj bi bila tradicionalno družinska. V ponudbi mora biti vsaj 80 odstotkov hišnih, regionalnih in vseslovenskih jedi, vina morajo biti v 75 odstotkih slovenskega izvora. Za maksimalno število točk mora biti ponujenih vsaj pet žganih pijač in deset brezalkoholnih pijač slovenskega izvora. K boljši oceni pripomorejo tudi proizvodi in živila z zaščitenim geografskim poreklom in tradicionalnim poimenovanjem. Iz tega je razvidna zavezanost trajnostnemu razvoju, saj Gostilna Slovenija ponuja predvsem domače jedi: vključeni naj bi bili pridelki lokalnih in regionalnih okolij, ki so po možnosti ekološkega izvora, ponudba pa naj bi bila sezonska, torej usklajena z letnimi časi.

Seveda je pomemben tudi videz gostilne: jedilni list in vinska karta morata biti ustrezno sestavljeni, zunanja in notranja ureditev gostilne morata arhitekturno slediti krajevnim in regionalnim značilnostim. V notranjosti naj bi imeli ločen prostor s točilnim pultom in neke vrste tematski prostor, na primer lovsko sobo. Tudi cvetje naj bi bilo za maksimalno število doseženih točk naravno (plastične rože odpadejo!) in usklajeno v skladu s trajnostnimi smernicami razvoja, torej lokalno in sezonsko. In, seveda, natakarji morajo biti primerno oblečeni.

Na ta način lahko komisija gostilni dodeli največ 120 točk, za pridobitev naziva pa jih morajo našteti vsaj 100. Vendar to še ni vse: v primeru, da je seštevek za 5 točk manjši ali višji od minimalnega števila točk ali če vsaj dva ocenjevalca izrazita posebno negativno ali pozitivno mnenje glede ene od postavk, o podelitvi odloča komisija na posebnem sestanku z večino glasov. Skratka, da je gostilna sprejeta v druščino najboljših, mora zadovoljivo zadostiti vsem kriterijem.

Zaenkrat 29 gostiln

V okvirju objavljamo seznam vseh 29-ih gostiln, ki so do zaključka redakcije že pridobile oznako Gostilna Slovenija. Obiskovalci jih bodo prepoznali po dobro vidnem izvesku in označevalni tabli z logotipom in napisom Gostilna Slovenija. Nekateri so izrazili pomislek zaradi visokega razpona cen v različnih Gostilnah Slovenije – od npr. Gostilne Krištof, ki je tudi sicer na visokem nivoju, pa do tistih, kjer se najemo že za nekaj evrov. Toda to sploh ni bistveno in morda je celo dobro, saj zagotavlja pestrost in dokazuje, da je »gostilna« namenjena vsem. Bistveno je, da velja tisto, kar je nekoč zapisal pisatelj, Nobelov nagrajenec Ivo Andrić: »V teh malih slovenskih gostilnah je postrežba izvrstna, dostikrat boljša in skrbnejša kot v velikih mestnih hotelih. Ljudje vam tu ne strežejo, temveč vas sprejemajo in gostijo …« Bistveno je, da gostilne, tudi če so cenovno v višjem rangu, ostanejo predvsem kraj sproščenega druženja.

V reviji Potepanja smo že pisali o nekaterih gostilnah še preden so pridobile oznako (Gostilna Ančka, Gostilna Dobnikar, Gostilna Istrska klet Pomjan, Gostilna s prenočišči Vovko) in vse smo ocenili zelo pozitivno.

revija Potepanja, december 2011

Zgornje besedilo smo objavili v zadnji številki Potepanj, kjer je naveden tudi seznam vseh 29-ih gostiln s kontaktnimi podatki. Dejstvo je, da sem nekoliko pomirjen, zadeva zaenkrat špila kot mora in kot sem že napisal, si jo želim vsebinsko podpreti tudi kot urednik Potepanj, ki se trudi biti osrednji slovenski turistični mesečnik – tudi s tem, da podpre dobre turistične produkte. Mimogrede, Gostilni SLovenije je bila namenjena tudi zadnja oddaja Na lepše.
  • Share/Bookmark
 
7 odgovorov na “Gostilna Slovenije, projekt živi!”
  1. bubašvabe - 6.12.2011 ob 08:38
    bubašvabe

    Zanimivo in koristno. Ko pridejo kaki sorodniki ali znanci iz tujine, zdaj lahko točno vem, kam jih peljati na tipično slovensko kosilo/večerjo. :)

    Je pa zaenkrat še malo moteče, da med tistimi 29 gostilnami ni niti ene v moji bližini, čeprav vem, da jih mora biti vsaj nekaj, ki bi verjetno ustrezale pogojem. Sem pa na seznamu našel celo tri iz enega kraja, za katerega prej še nikoli nisem niti slišal. Malenkost neuravnoteženo izpade… :o

  2. chef - 6.12.2011 ob 09:03
    chef

    No ja, saj naloga komisije ni uravnilovka. Gostilna se mora sama prijavit. Žal so slovenski gostilničarji včasih preklemansko počasni in preden vest o Gostilni SLovenije pride do njih, mine nekaj mesecev (tudi zato, ker redko komu pride na misel, da bi spremljal gospodarsko panogo, v kateri sodeluje – turizem.

    Spomni se tistega komentatorja, ki je trdil, da obstajajo dobre gostilne, ki težko naredijo 200 evrov prometa na dan. Toliko ga Krištof naredi s prvimi štirimi pari, Ledinek na Šmarni gori pa s prvimi desetimi. Kdor samo jamra, pač nikoli ničesar ne doseže.

  3. Anya - 6.12.2011 ob 09:08

    Sem videla oddajo o tem projektu in ga totalno podpiram. Končno se dela na nivoju! V Predosljah pri Krištofu imajo celo meni v pisavi za slepe ljudi, Dvor Jezeršek je sploh odličen in sedaj je še nekaj gostiln na seznamu kjer bo treba naročit štefana in pojest kako dobroto:)

  4. miha - 7.12.2011 ob 21:43

    @chef lepo, da nisi pozabil na komentar o 200€. Si pa v tem prispevku pozabil dopisati še stroške članarine v OZS in ceno zvončka? Me zanima koliko gostiln niso sprejeli medse :)

    Kakorkoli ideja je dobra, reklamo bodo imele dotične gostilne tudi dobro, prave domače gostilne brez menijev za slepe bodo pa tudi preživele pa čeprav bodo zaslužile samo ob lepih vikendih z obaro in žganci ali s pečenko in praženim krompirjem med tednom pa životarile brez zvončkov ampak s šnopčkom in gostilniški prepiri.Ampak zame bo to še vedno prava gostilna!

    Ni mi čisto jasno naprimer zakaj bi morala gostilna imeti 10 brezalkoholnih pijač slovenskega izvora? Me prav zanima, kaj je zajeto v slovenski izvor? Fructalov sok iz madžarskih jabolk mogoče? :)

    Upam, da se bodo potepanja kaj ustavljala v teh gostilnah :)

  5. chef - 8.12.2011 ob 17:21
    chef

    @miha: 10 pijač slovenskega izvora zaradi težnje po trajnostnem turizmu. Seveda se vsaka gostilna sama odloči ali bo pristopila k projektu ali ne in tako je tudi prav. Niti nihče ne pravi, da gostilna brez znaka Gostilna Slovenija ni prava gostilna. Vem pa, da je v Sloveniji ogromno gostinskih obratov, ki si sploh ne zaslužijo pridevnika “domač”. V Gostilni Slovenija pač dobiš postrežbo, ambient, hrano in pijačo po določenih standardih in to je seveda dobro. Brez debate.

    Mimogrede, danes podelijo še enajst znakov, torej jih bo skupaj 40.

  6. Luc a - 11.12.2011 ob 22:14

    Jaz sem ze obiskal po vasem nasvetu gostilno Istrska klet in Vovko na Dolenjskem, pa moram pohvalit vaso verodostojnost. Tu moram pohvalit gostilno Vovko, kjer sva se s punco res odlicno imela in se vrnema, ko pridema v slovenijo.

  7. Forex - 20.12.2011 ob 11:14

    to pa je neki novga… jih je pa res malo zaenkrat

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.