Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Ciklokros se vrača!

Komentiraj

Objavil/a chef 14.11.2011 ob 18:00 ob 18:00 pod Biciklizem, miks, Šport

Dvajset let je trajalo, da se je v Slovenijo vrnil ciklokros, ena najbolj atraktivnih kolesarskih disciplin. Pozabljena je bila nekje v zgodnjih devetdesetih letih, ko jo je dobesedno povozilo gorsko kolesarstvo, disciplina kros. Mislim, da je bil ravno Marjan Jauk – kasneje moj trener – tisti, ki je vse skupaj pokvaril, ko je na državno prvenstvo prišel z gorskim kolesom in brez težav opravil z vso konkurenco na ciklokros kolesih. Ne vem ali je zmagal večkrat in če je bilo res to krivo, dejstvo je, da je ciklokros žal ugasnil. Kot je Jauk razlagal – in to mu verjamem – je bil takrat tako vrhunsko pripravljen, da bi zmagal v vsakem primeru, torej tudi na specialki za ciklokros.

Medtem ko je svetovna kolesarska zveza UCI pravila prilagodila tako, da je natančneje določila pravilnik v zvezi z opremo, se je v Sloveniji vzpelo gorsko kolesarstvo, disciplina kros, za katero je nekaj časa celo veljalo, da je odlagališče za kolesarje, ki niso bili uspešni na cesti. Po uspehih Cadela Evansa, ki je po mojem mnenju daleč najbolj vsestranski kolesar vseh časov, in nekaterih drugih manj znanih, med Slovenci so to Jure Golčer, Luka Mezgec, Robert Vrečer (…) je zdaj jasno, da temu ni več tako, ampak da se dogaja celo obratno – gorski kolesarji se selijo na cesto in tam dosegajo vrhunske rezultate.

Ciklokros je disciplina, ki združuje oboje. Bicikli so bolj podobni specialkam, a so opremljeni s širšimi profiliranimi plašči , cantilever zavorami (počasi se uveljavljajo tudi diski), blatnim dirkam je prirejen tudi okvir. In še nekaj malenkosti, seveda.

Krožna proga je tehnično bistveno lažja od tistih za olimpijski kros, vodi po makadamskih in travnatih površinah, popestrijo pa jo s preprekami, ki jih morajo tekmovalci preskakovati ob kolesu, strmimi vzponi, kjer morajo kolesarji kolo spet nositi na rami in na primer s peskovnikom – pri tem pa mora biti vsaj 90 odstotkov od 2,5 do 3,5 kilometra dolgega kroga prevoznega. Od olimpijskega krosa se razlikuje še po dolžini dirke, ki za člane znaša 60 minut plus en krog, za mlajše člane 50 minut plus en krog in za ženske 40 minut plus en krog.Toliko na hitro, bolj podrobno o pravilih najdete pri kolegih na MTB.si.

Ciklokros je torej nazaj! Žal ne tako, kot si nekateri predstavljajo, a za uradno pokalno tekmovanje po dvajsetih letih zatišja trenutno žal ni realnih možnosti – bazen tekmovalcev je enostavno premajhen. Predstavniki mountain bike kluba Calcit Bike Team-GT iz Kamnika in cestnih klubov Adria Mobil, KK Sava Kranj, Radenska in Tropovci so si zato izmislili nekakšen divji pokal v ciklokrosu, kjer je dovoljeno nastopiti tako s ciklokros kot tudi z gorskimi in cestnimi kolesi. Bistvo ostaja isto, pravila pa so torej nekoliko prirejena.

Sama sreča, da je včeraj organizatorjem (Calcit Bike Team-GT) v Tunjicah pomagalo lepo vreme, zato se je zbralo zavidljivo število gledalcev. Dobil sem vtis, da je bilo firbcev več kot na slovenskih pokalnih tekmah olimpijskega krosa.

To ni nenavadno, saj smo skupaj ugotavljali, da je ciklokros po svoje bolj zanimiv od olimpijskega krosa. Krogi kot tudi sama dirka so krajši, progo pa so pripravili tako, da je bila zelo dobro pregledna ne da bi morali gledalci veliko hoditi.

Zanimivo je bilo na isti progi videti cestne in gorske kolesarje – seveda bi bilo še bolj zanimivo, če bi vsi tekmovali na kolesih za ciklokros – zaradi konfiguracije proge so bili tokrat v prednosti tisti, ki so nastopili z gorskimi kolesi. So pa v vseh kategorijah (no, za dečke ne vem, ker nisem gledal) zmagali gorski kolesarji ali nekdanji gorski kolesarji.

Naslednja dirka bo v Stražišču pri Kranju, kjer bo verjetno proga pripravljena bolj za domače cestarje, kar je po svoje tudi prav – edina pot, da ciklokros vnovič zaživi, so lahke, hitre proge s preprekami, ki onemogočajo, da bi jih prevozili z gorskim kolesom.

Meni pa je žal, da ciklokrosa ni bilo že deset let nazaj. In hkrati upam, da v naslednjih letih res zaživi specializiran ciklokros pokal – kot možnost za trening gorskih in cestnih kolesarjev in hkrati kot valilnica za specialiste.

Novico o dogajanju sem sestavil za www.bicikel.com., kjer je tudi moja fotogalerija, objavili so jo tudi na mtb.si.

  • Share/Bookmark
 
12 odgovorov na “Ciklokros se vrača!”
  1. (jm) - 14.11.2011 ob 20:34

    Ni mi jasno, kakšna bi bila to prepreka, da jo lahko prevoziš z ciclokros biciklom, ne pa z gorcem?

    In pa, po moje, nikoli ne bi smela biti omejitev, kakšno kolo uporabljaš. Pejd s specialko na downhil, če ti paše in z gorcem na TourDeFrance. itak ne boš daleč prišel.

  2. marš na drini - 14.11.2011 ob 22:19
    marš na drini

    “Ni mi jasno, kakšna bi bila to prepreka, da jo lahko prevoziš z ciclokros biciklom, ne pa z gorcem?”

    mogoče taka? LOL

    http://www.youtube.com/watch?v=rNjWeATyylc

  3. Izo - 15.11.2011 ob 05:08

    Lepo, da si prišel na obisk v našo vas :-)

  4. (jm) - 15.11.2011 ob 08:06

    Jah, sam te ne prevoziš z nobenim.

  5. Jean Tonic - 15.11.2011 ob 09:43

    Hm, nikoli nisem dobro razumel te discipline. Gorska kolesa so očitno primernejša za te terene, zato razen nekakšnih nostalgičnih vzgibov ne vidim pravega razloga ali pa možnosti, da bi se to v kakšnem opaznejšem obsegu prijelo nazaj. Sicer pa je važno, da se imajo ljudje fajn, ne glede na to, katero “međunožno guralo” uporabljajo…

  6. Jeln - 15.11.2011 ob 10:35

    Jebiga, jz ne štekam pointa it s cestakom s profilirano gumo izven ceste. Zakaj za vraga, če pa delajo vsak let bolša gorska kolesa….

  7. Primoz - 15.11.2011 ob 11:16

    Škoda za ciklokros, da ga je Gary Fisher z izumom MTB naredil eksotičnega. Je kar zabavno gledat.

  8. Zmago1 - 15.11.2011 ob 13:10

    Beda! Če je proga bolj primerna za MTB in če vedno zmaga MTB vozač in če je dovoljeno voziti MTB, zakaj bi sploh vozil cyclocros kolo? Mogoče zato da si zmanjšaš možnosti za dobro uvrstitev hehe? lp, Z

  9. chef - 15.11.2011 ob 18:28
    chef

    @(jm): Pri vsej tej zdravi pameti, ki jo premoreš, si pozabil na možnost, da bi bila ovira dovolj visoka, da je ne bi mogel preskočiti ne z enim ne z drugim kolesom?

    @Zmago1: Verjamem, da se bodo organizatorji sčasoma naučili delat proge, ki bodo primernejše za CX kolesa.

  10. (jm) - 15.11.2011 ob 19:07

    Ej chef, saj sam napisal da tega z nobenim ne preskočiš. Sicer pa obvesti kdaj bo kje kros, da gem v živo pogledat.

  11. chef - 16.11.2011 ob 00:23
    chef

    V nedeljo ob 12h v Stražišču pri Kranju – pri velodromu.

  12. kisli - 3.12.2011 ob 22:46

    tiste prepreke oz. deske, ki jih nekateri z gorskim kolesom preskakujejo in s tem pridobijo na času napram cx-arjem, bi morale biti postavljene na mestu kjer se proga rahlo vzpenja. Tako ne bi imeli dovolj hitrosti za preskočit oviro oz. bi vsekakor na času prej kaj izgubili kot pridobili. Pa ovire bi morale biti bolj na gosto postavljene, manjši razmak med eno in drugo, ker potem tudi ne bi mogli kar preskočiti le te.

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.