Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Wonderland

Komentiraj

Objavil/a chef 31.10.2011 ob 18:00 ob 18:00 pod Pippa, Travelling Without Moving, miks

Pippa doma nalašč nima na tone igrač, prvič zato, ker bi bilo vse razmetano in drugič zato, ker bi potem divjala brez prestanka. Tako se ji je zadnjič pri seamusovih otrocih odprl povsem nov svet. Bila je celo tako zelo presenečena, da je pozabila divjat. In ne, za spodnji prizor za spremembo ni kriva ona, ampak otroci.

Sem bil pa ekstremno navdušen nad Pippinim obnašanjem. Ona je načeloma pes brez občutka za nežnost in v igri mimogrede preveč ugrizne, opraska ali zasvinja, občasno se tudi z vso silo zaleti v piščal. In podobno. Ampak – za razliko od Neve – je Pippa do otrok izjemno nežna, Zoje se praktično ni dotaknila, nič ni skakala ali silila vanjo. To je res super, sploh zato, ker sem doslej dajal premalo poudarka na igranje z otroci – mala Ajda se pač še ni rodila :)

Menda psi otrok ne smatrajo enako kot odraslih in zanje so to čisto druga življenjska oblika. Zdaj se mi dozdeva, da je to res.

No, že naslednji dan je skočila prijateljevemu sinu v glavo. Seveda jo je nadlegoval, kar je bilo jasno tudi malemu, pes pa pač odreagira kot žival. Moja napaka je bila, da nisem dovolj pozorno gledal, kaj se dogaja.

  • Share/Bookmark
 
23 odgovorov na “Wonderland”
  1. NoMercy - 31.10.2011 ob 18:28
    NoMercy

    Resno bi te prijavil (če bi obstajala takšna inštitucia) da ti odvzamejo psa – predno bo kdo najebal. Pes mora biti pod kontrolo vodnika. Ves čas. Sploh, če so tuji ljudje v njegovem dosegu. In ja, tudi otrok ni za vzpodbujati oz. jim dovoljevati približevanje psu (sploh tujim). Pa niti niso problem psi pač pa lastniki / vodniki Ćefovega kova in manir :(

  2. seamus - 31.10.2011 ob 18:32

    :lol: kera štala. Dobr, da na sliki izgleda huje :lol: In Pippa je res zakon pri odnosu do otrok.

  3. ščuka - 31.10.2011 ob 20:31

    ena slovnična… igranje z otroKi

  4. bubašvabe - 31.10.2011 ob 22:37
    bubašvabe

    Bodi previden. Znancem se je pred kratkim enoletni otrok, ki se komaj uči hodit spotaknil ob domačega psa (ki je v tistem trenutku menda spal), padel nanj, pes je reagiral po pasje, rezultat pa je 30 šivov na otrokovem obrazu in veliko pojasnjevanja pristojnim organom.

  5. chef - 1.11.2011 ob 10:55
    chef

    @NoMercy: Zakoni so precej jasni in moj pes ni eden tistih, ki bi na javnih mestih moral nosit nagobčnik. V situaciji, ko je skočila na otroka, je bila seveda na povodcu, se pa vsi zavedamo svoje krivde – jaz predvidoma otroku ne bi smel dovolit igre, on ne bi smel šogat vanjo, pes pa ne bi smel skočit.

    Mene bolj skrbiš ti, namreč, jaz imam tebe v moderaciji samo zato, ker so me tako prosili drugi bralci mojega bloga – ker te imajo preprosto za debila. Jaz sicer delim njihovo mnenje, a te vseeno toleriram in komentarje potrjujem.

    Bi bilo pa pametno, če bi nagobčnik nataknili na tvoj gobec.

  6. chef - 1.11.2011 ob 11:03
    chef

    @ščuka: Itak. Bolj ko razmišljam, bolj ziher bom napisal narobe. Popravljat se mi pa ne ljubi.

    @bubašvabe: Kaj češ, pes je žival. Jaz Pippo načrtno buzeriram tako, da jo malo mlatim okoli gobčka, vlečem za ušesa in za rep … ravno zato, da te stvari stoično prenaša in glede tega sem že precej siguren vanjo.

    Drugo pa je, če otrok teži (on se morda ne zaveda, da teži) in ne prepozna pasjih znakov, da naj ga pust pri miru. Prepričan sem, da ni skočila iz prve, ampak je že prej zehala, kazala zobe in se obračala stran – da je bila na povodcu, je bil po mojem v tem primeru prej minus kot plus, ker se pač ni mogla umaknit.

    Ni pa ugriznila, kar je bistveno in ko je otrok odskočil, je tudi ona odskočila.

    Hkrati je pokazala, da moram biti predvsem jaz bolj pazljiv.

  7. Ana - 1.11.2011 ob 18:35

    chef, jst sem si šele pred kratkim zapomnila s tem pomagalom: z otroKi je Križ. :)

  8. donnika - 2.11.2011 ob 10:00

    Idealno sožitje psa in otrok :) …tako bo tudi enkrat pri nas :D

  9. chef - 2.11.2011 ob 13:37
    chef

    @Ana: Dobro! Hvala.

  10. njia - 2.11.2011 ob 19:35

    @Zakoni so precej jasni in moj pes ni eden tistih, ki bi na javnih mestih moral nosit nagobčnik – večina lastnikov psov razmišlja in trdi enako. Enako sem govorila tudi jaz, ko sem imela 2 psa (eden od njiju je bila boskerka). Danes se s to trdivijo ne strinjam, še posebej, ko so vpleteni otroci. Otroci na igriščih in psi brez nagobčinka ter povodca so “tempirana bomba”. Oboji so nepredvidljivi v svojih reakcijah. Sta se pa 2 prijatelja naučila hodit tako, da sta se držala za pasja ušesa in gobec – in ja, itak, da je bil pes bokser :) Želim povedati samo to, da je potrebna previdnost in pazljivost z obeh strani – pri otrocih in pri psih. Pravilna vzgoja je pa itak zlata vredna :)

  11. chef - 2.11.2011 ob 20:46
    chef

    Poglej, moj pes je v bližini neznanih otrok vedno na povodcu. Dobro bi pa bilo, če bi bili na povodcu tudi otroci. Če se nek mulo, ki ga mat’ nima pod nadzorom, priplazi pripetemu psu za hrbet, to enostavno ne bi smel biti več problem vodnika – čeprav seveda je.

    Problem je, ko se srečata nevzgojen pes in nevzgojen otrok.

    Tudi v zgoraj navedenem primeru, ko je prišlo do kratkega stika, je bil pes na povodcu in ko je skočila, sem ga takoj zategnil – če bi imela nagobčnik, se ne bi nič spremenilo, saj ni ugriznila, ampak samo skočila.

    Je pa luštno delat zaključke in pametovat če te sploh ni bilo zraven. Pa to ne leti nate, @nija.

    Paranoja pred psi je že rahlo bolna in tega ne trdim kot lastnik psa. Tudi mene je že ugriznil pes pa zaradi tega ne zganjam cirkusa. Ampak, seveda, Slovencem nekaj pomeni samo represija.

    Vsak mimoidoči misli, da ima pravico šlatat mojega psa – trepljajo jo po glavi in cukajo za preveliko kožo na hrbtu (psu zelo neprijetni prijemi!), ne zavedajo pa se, da imajo opraviti s psom.

    Naj se držijo stran od psa in bo vse v redu, isto pa velja tudi za otroke. No, potem imamo še tiste paranoične starše, ki otroke dobesedno strašijo pred psi in tako dobimo nove paranoične paciente, ki v vsakem psu vidijo killing machine.

    Res, da se nekdo boji psov, je zame naravnost bizarno. Je pa seveda res, da se moram kot lastnik psa prilagoditi ravno njim.

  12. donnika - 2.11.2011 ob 21:53

    In chef tole kar si rekel,da bi bilo dobro da so na povodcu tudi nekateri otroci pa se kako drzi! Zadnjic mi je prijateljica pripovedovala prav bizarno zgodbo,ki ji je bila prica. Je sedela na vrtu gostilne,ni bilo veliko ljudi,za njihovo mizo 4-je, za sosednjo mizo gospa s svojimi prijateljicami in otrokom. Nato sta prisla starejsa gospa s sibim zraven pa rottweiler,seveda na povodcu,naoaka,da brez nagobcnik,ceprav bi moral. Pes je vseskozi mirno sedel

  13. donnika - 2.11.2011 ob 22:04

    …slučajno oddala komantar prej…

    vglavnem pes je mirno sedel, tisti otrok je pa skakal po celem vrtu, mamica ga pa tudi enkrat ni opozorila naj neha, ker je seveda klepetala s prijateljicam..moja kolegica je prav opazovala, kdaj bo prišel psu izza hrbta in bo štala…in seveda je bila…ker je otrok skakal okoli, cel vrt je bil njegov, je naenkrat priletel psu izza hrbta, pes je ustrašil, skočil in skoraj zagrabil otroka…lastnica je odreagirala in ga pravi čas ustavila, otrok je začel jokat in potem je ratal urnebes!! Vstala je mamica in vse njene prijateljice in so napadle gospo, da nima kaj tukaj delat s tem psom, da tukaj so otroci in vse ostale raznorazne žaljivke in vpitja…gospa je mirno prenašala in probala umirit situacijo, ampak tiste ženske se niso dale in so poklicale policijo!!! Še dobro da so bili vsaj policaji nakulirani in so najprej napizdili vse vreščajoče ženske potem so šele začeli obravnavati gospo. Seveda vemo kako se bo zgodba končala, s kaznijo/prepovedjo ali s čim drugim za lastnico psa.

    Zakaj pa nihče ni dal kazni tisti mamici, ki ne zna postaviti mej svojemu lastnemu otroku in se potem znaša nad psom? Kakšen zgled je dala lastenmu otroku v odnosu do živali in ostalih ljudi?

    Res enkratno!

  14. chef - 2.11.2011 ob 23:14
    chef

    Da smo si na jasnem: Pippa ima nagobčnik in ga, kjer je predpisano, v skladu s pravili tudi nosi (npr. v mestnem avtobusu).

    Pride pa potem do zanimivega fenomena. Simpatična in razigrana kužika se z nagobčnikom na lepem spremeni v krvoločno zverino, ki se ji ljudje na daleč izogibajo, mene pa gledajo kot idiota z nevarnim psom.

    Seveda se že lahko veselimo trenutka, ko bo (slej ko prej) po volji iz strani ljudstva izbranih predstavnikov nagobčnik postal obvezna oprema vedno in povsod. In to samo zaradi res zanemarljivega deleža popadljivih psov, ki praviloma popadejo zaradi napake tretje osebe.

  15. donnika - 3.11.2011 ob 08:33

    Pippa ima nagobčnik???

    Moja ga nikol ne bo mela, ker se izogibava mestom, kjer živijo nestrpni ljudje. Kar je sicer dokaj težko, ker se vedno najde en kreten, ki teži, ampak take preslišiva.

    “In to samo zaradi res zanemarljivega deleža popadljivih psov, ki praviloma popadejo zaradi napake tretje osebe.”

    Tole je še kako res, žal.

  16. seamus - 3.11.2011 ob 09:30

    @lol – tole zadnje si kr predstavljam. Ne preveč velik obritoglavec s terniranim psom za borbe, ki mora imeti nagobčnik. :lol: In za povrh še zgledaš sitn (in verjetno tudi si). :lol:

  17. Olna - 3.11.2011 ob 11:11

    Chef, zgoraj si napisal, da si mimoidoči jemljejo pravico, šlatati tvojega psa. Jaz skrušeno priznam, da se strašansko rada dotikam živali (iz različnih razlogov jih ne morem imeti doma), seveda predvsem psov in mačk.

    Če te nekdo najprej vpraša, ali sme Pippo pobožati, ali načeloma dovoliš? Moj vtis je, da psom paše, če čutijo naklonjenost ljudi, tudi tujcev.

  18. nija - 3.11.2011 ob 15:39

    @šlatanje psov: veš, to ni rezervirano samo za pse. Enako se dogaja tudi otrokom (buci buci buc pa te fore). Da o nosečniških trebuhih, ki so javna lastnina, sploh ne pišem…

    Včasih – res davno nazaj – so bile modrene majice z dišečimi nalepkami, kjer je pisalo PIP – pogrebi i pomiriši. Mogoče je pa ta napis ostal v kolektivnem spominu in se sedaj vsi praskam predvsem tam, kjer nas naj ne bi srbelo, vohamo pa raje ne ;)

  19. chef - 3.11.2011 ob 17:43
    chef

    @donnika: Slej ko prej se ti lahko zgodi situacija, ko bo nagobčnik preprosto obvezen. V Cinque Terrah, recimo, kjer se voziš z vlakom, je že tako. Fajn je, če se pes nagobčnika privadi. Jaz sem jo privajal kar doma in ni zdaj nobenega problema več, je pa seveda vesela, ko ga snamem.

    To se meni sicer še vedno zdi tortura in poleg tega izpadem med ljudmi točno tako kot je opisal @seamus. Kot kreten. Se me pa ljudje vsaj izogibajo, namesto da bi rinili vame.

    @olna: Jasno, saj ni problema. Tudi jaz rad šlatam luštne majhne kužke. Žal so pa ljudje brez občutka in mislijo da je vsak pes nad vsakim šlatanjem blazno navdušen. Nasprotno, Pippi gre marsikdo na živce, ker jo šlata na neprimeren način, ampak pač potrpi, ker jo tako učim.

    Ljudje sploh ne znajo ocenit kaj je prav in kaj ne. Recimo bezljam čez mesto, v eni roki telefon, v drugi povodec, vame se pa zaženejo tri tridesetletne trape, kot da se imam čas ukvarjat z njimi.

    @nija: Hja, seveda. Ljudje nimajo več občutka. Vse jim je luštno.

  20. wick3tgirl - 4.11.2011 ob 10:39

    js tud rada šlatam živali, ampak psom se vedno zelo počasi približam, pogledam lastnika, če je za oz. vprašam. dam roko za povohat, pol pa pobožam, če je ok reakcija. oh, ko bi lahko mela svojo čohabilno žival, bi blo res najboljš.

    ps: men je kot otroku skoču šnavcer za vrat (situacije se ne spomnm, ampak mislm, da sm sam mimo šla) in mi strgal (NOV!) minnie pulover, pa me nč ni strah psov. edin šnavcerji so mi ne-tok-lepi. :P

  21. Tina - 5.11.2011 ob 08:52

    Jaz imam doma skoraj 11 let staro mešanko, do ljudi najbolj prijazen in scrkljan pes na svetu, z mano spi v postelji, beži pred mački in laja samo na moške z zelo globokim glasom in večjega formata.

    Ampak, ko smo pred dobrima dvema letoma domov pripeljali 3-mesečno nečakinjo, ki je potem iz meseca v mesec postajala večja in ji je bila Bona čedalje bolj zanimiva, in ko je znala pri enem letu hodit in prav pošteno vreščat, sem pa postala pozorna. In pes je sedaj po dveh letih otroka končno sprejel, je le malo večja, in jo dejansko jemlje že kot “osebo” (se pride k njej pocrkljat, se ji uleže pred noge da jo čoha, jo prosi za hrano). Ampak čisto nikoli pa nisem pustila otroka in psa sama. Ker sem vedela, če se kaj zgodi, bo Bona šla v večna lovišča. In parkrat bi se skoraj – ko je tamala lezla k njej pod mizo, pa ko se je približala njeni posodi s hrano, med tem ko je Bona jedla. Je pes skočil vanjo, ugriznila je sicer ni, je bilo pa to zadnje opozorilo.

    Tako da moja reakcija, ko vidim, da Bona sumljivo gleda in da je tamala navihana in razpoložena za maratonsko teženje psov – en pač mora iz sobe, pa naj bo to pes ali pa tamala.

    In zdaj, ko je tamala dobila bratca, bomo morali še enkrat jovo na novo skozi ves ta proces in biti pozorni vsak trenutek … Ampak kaj morem, to, da tamala obožuje pse (in da je beseda Bona ena izmed njenimi najpogosteje izrečenimi) zagotovo ni slaba stvar :)

  22. jelenček - 5.11.2011 ob 22:29

    V tuje pse se ne dreza. In pika. In tega tudi ne dovolim lastnima otrokoma. Mi gredo pa na živce lastniki psov,ki so trdno prepričani v to, da njihov pes pa že ne bo nič naredil, ko jaz otroka opozorim naj pusti psa pri miru. Ni treba, da na mojem otroku dokaže, da se lastnik lahko tudi moti.

  23. kalbo - 14.11.2011 ob 12:25

    Lastnica Rotvajlerja ne bo dobila kazni, ker ni storila nič narobe. Pes je bil na povodcu in ni nikomur povzročil škode. Svojim otrokom pa nikoli ne pustim divjanja po gostilni. Ko na sprehodu srečamo psa z lastnikom jih opozorim, da se premaknejo na eno stran pločnika, da čim manj vznemirijo psa, od lastnika pa pričakujem, da skrajša povodec, ko gre mimo nas.

    @chef: Strah pred psom je lahko tudi podzavesten.

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.