Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Paradižnikova župa, ki zažiga

Komentiraj

Objavil/a chef 29.08.2011 ob 18:00 ob 18:00 pod Travelling Without Moving, miks

Najbolj pasji dnevi so mimo, poletje pa še ne, zato so hladne župce še vedno aktualne. Jaz sem v soboto pripravil nekaj, kar ni ravno gazpačo, ker ni bilo dovolj paprike, je pa blizu. Papriko sem izpustil namenoma, ker je ne prebavljam najbolje. Preden sem se lotil priprave, sem po internetu malo pregledoval recepte za paradižnikovo juho, ki so me dobesedno šokirali. Takšnega nazadnjaštva po mojem danes ne najdemo niti v najbolj zabačenih domačijah. Po eni strani nazadnjaško, po drugi strani komplicirano. Tako v večini receptov piše, da je treba dodat jušno kocko. Zakaj, prekleto, bi dodajal to svinjarijo? Moj namen je domača župca, še najraje bi jo pripravil s svežo zelenjavo iz vrta, in zadnje kar si želim so konzervansi. Paradižnikov sok. To mi pa sploh ni jasno. Kaj naj počnem s paradižnikovim sokom, če imam itak kilogram ali dva paradižnikov? Nekje so celo nabijali o dodajanju vode! Resno nisem jemal niti priporočila o blanširanju česna ali čebule ali kaj vem česa. Na koncu sem se lotil priprave čisto po svoje.

Ker na balkonu še nisem uredil njive, na drugi strani štreke, kjer stoji nekaj vrtičkov na črno pa si ne upam rabutat, sem šel po zelenjavo k Šiptarju za staro pumpo na Tržaški. Kupil sem pet precej rejenih paradižnikov, ki naj bi bili sveži iz Kopra, približno pol kilograma češnjevcev, ful so bili lepi in nekateri že skoraj prezreli, en velik rdeč feferon in česen. Ostalo sem imel doma. Razen paličnega mešalnika, ki sem ga hotel kupit, a mi ga je šenkal Matjaž.

Za začetek sem si zavrtel Jamiroquaijev najnovejši izdelek, dobri stari Jay Kay mi da vedno primerno kuharsko motivacijo. Olupil sem paradižnike, iz njih odstranil vse, kar ni bilo rdeče barve, in jih narezal. Češnjevcev nisem lupil, ampak sem jih samo razpolovil. Dodal sem na drobno nasekljane feferon in tri stroke česna. Naslednjič bom izpustil vsaj en strok česna in za pogumne jedce raje dodal še en feferon ali pa bi poskusil dobit tiste male rdeče peperončine, ki jih na vrtu goji prijatelj Vojc in so tako svinjsko pekoči, da se kadi iz ušes. Začinil sem še s seamusovim domačim pestom iz bazilike in s Picantellom, ki ga kupujem pri Dobrotah. Iz teh dveh kozarcev sem zajemal po občutku, ampak vzlic količini paradižnika precej izdatno. Dolil sem še nekaj istrskega oljčnega olja, dodal 100 ml Tuševega kečapa za lepšo barvo1 in zadevo napadel s paličnim mešalnikom.2

Že prvo sekundo sem zaklel, ker nisem oblekel firtaha. Če delate paradižnikovo župo … ni fitrtah nikoli odveč, zapomnite si to!

Med mešanjem sem še izdatno popopral in rahlo nasolil s soljo naših piranskih kolegov. Nekje sem tudi prebral, da bi moral zadevo precedit, ampak to je še ena provrstna neumnost, ker najboljše v tem primeru ostane tam, kjer si jaz ne želim. To stran metanje hrane gre meni izjemno na jetra, nekaterim mojstrom, ki učijo naše gospodinje, se zdi pa nekaj popolnoma normalnega. Jaz sem boljše ostanke paradižnika malo razkuhal in šenkal psu, je bila zadovoljna kot raketa in je potem zvečer težila še za župo.

Žal se mi je zgodil manjši problem. Crknil mi je hladilnik, tako da zadeve nisem mogel primerno ohladit. Drugi problem je, da nisem našel nobene primerne punce, tako da sem na večerjo povabil Krofa. Preden sem postregel, sem kar na ponvi popekel francosko štruco, prepojeno z oljem in posuto z nekimi provansalskimi začimbami, ki se jih nikakor ne morem znebit, čeprav jih dodajam skoraj vedno in povsod. Ob tej količini so lahko siti trije dedci (če seveda dodamo piščanca). Jaz sem si malo prišparal še za nedeljo. Žal nisem imel pri roki nobenega zelenja, ki bi ga dal plavat na sredino krožnika, ker potem bi bilo pa tole že videti prav profesionalno.

Rezultat pol ure dela in teoretično vsaj štirih ur hlajenja je odlična pikantna, a vseeno lahka in predvsem osvežujoča paradižnikova juha, ki bi si jo upal postreči komurkoli. Nisem si čisto na jasnem, kaj bi dosegel, če bi na nek način dodal malo rdečega vina. Sicer bi ob župi priporočil dobro ohlajen rose, v najbolj pasji vročini pa mogoče kar bevando iz malvazije, ki se mi je letos tako zelo priljubila.

  1. OK, tega pa res nisem naredil, haha![]
  2. Hotel sem ga že kupit, ampak sva se zjutraj z Matjažem ob kavi zmenila, da mi bo šenkal svojega. Bi ga povabil na župo, ampak je ne mara, če ni zraven piščanca.[]
  • Share/Bookmark
 
24 odgovorov na “Paradižnikova župa, ki zažiga”
  1. maja - 29.08.2011 ob 19:52
    maja

    Paradižnikova župa je med mojimi top 2, ampak jo redko pripravljam takole, svežo. Se povabim naslednjič, če ne bo jedcev! :)

  2. magrateja - 29.08.2011 ob 20:59

    sliši se dobro! dodajanje vina pa ne toliko :) mogoče belo, rdeče mi sploh ne paše zraven.

  3. Urška - 29.08.2011 ob 21:08

    Ravno prejšni teden jo je naredila moja sestra. V tisti vročini je res pasala. Edino to nas je motilo, da je bila preveč pekoča – not je dala 3 stroke česna, ki ga je bilo tudi za velike ljubitelje preveč. Drugače pa slikica izgleda super!

  4. Špela - 29.08.2011 ob 21:11

    zgleda odlično :) drugič si dodaj na koncu čisto na drobno nasekljan čili – je okus še boljši, sploh če je juha fajn ohlajena.

  5. Tomaž - 29.08.2011 ob 21:30

    furaš neko iber fensi sceno in pol omeniš kečap. sem takoj nehal brat, ker ta drek pa nisem mislil, da sploh imaš kje blizu sebe…

  6. chef - 29.08.2011 ob 21:49
    chef

    @maja: Zmenjeno.

    @magrateja: Ma ja. Če bi pa juho najprej skuhal in potem ohladil, bi mogoče šlo.

    @Urška: Mora biti pikantna, ampak česen je res odveč. Mogoče ga bom naslednjič pred pasiranjem čisto malo popekel.

    @Špela: Jah, nisem imel čilija.

    @Tomaž: Vidiš, zdaj si cepec izpadel ti, ker si takoj nehal brat, namesto da bi v footnotu videl, da je bila šala. Očitno uspešna, hahaha, dolžen si mi pir.

  7. seamus - 29.08.2011 ob 23:14

    haha. Paradižnikoe župe ne jem. Pojma nimam zakaj, sam pomoje je zanič.

    Pekočino pa morm nekje dobit ta pravo Tajvansko. Tista peče samo enkrat :mrgreen: in jo zaradi tega lohk poješ skor neomejene količine (OK, pretiravanje ti v tem primeru sporoči želodec).

    Zanimivo pa je kolk česna porabjo Kitajci. Noro. Za en steak ti ga da dve pesti pečenga zravn. Sicer je lepo zapačen in posledično ne tolk močan, sam vseen.

  8. Roni Amman - 30.08.2011 ob 07:47
    Roni Amman

    Jaz sem s seamusem glede župe. Čeprav zgleda pa čisto kulturno.

    Tista jušna kocka pa v bistvu sploh ni tak hud greh v večini primerov. Če recept zahteva, da zaliješ z jušno osnovo, je kocka čisto sprejemljiv nadomestek. Saj menda ja nimaš na zalogi po par litrov doma narejene osnove? Ali misliš za vsako v pol ure kuhano rižoto prej še tri ure pajsat župo al kaj?

  9. Jurij - 30.08.2011 ob 08:10

    @Roni Amman: Ja

  10. kalbo - 30.08.2011 ob 08:14

    @chef: U, tole zgeda pa dobro. Bo treba enkrat poizkusit.

    @Roni Amman: Kakšna jušna kocka neki. Jušne in raznorazne osnove so bulšit in pašejo v velike kuhinje v restavracijo, od tu toliko receptov z osnovo. Rižota je lahko zelo odlična čisto brez kemičnih dodatkov in jušnih osnov.

  11. j.j. - 30.08.2011 ob 08:15

    @Roni: Za “nedeljsko kosilo” skuhaš malo več, pa jo maš takoj 3x po pol litra zmrzjene.

  12. chef - 30.08.2011 ob 09:10
    chef

    @Roni Amman: Jušna kocka je za moje pojme greh in pika. Jaz sicer juh ne kuham, ker jih nimam najbolj rad, ampak čebi se je lotil, bi to počel z naravnimi sestavinami. Če moram nekaj skuhat na hitro, raje odprem kozarec Barille ali konzervo tune. Kar, žal, večinoma tudi počnem, ker nimam časa.

    V rižoto pa sploh ne bi dal kocke :O

  13. Roni Amman - 30.08.2011 ob 12:47
    Roni Amman

    No vidiš, konzerve in podobne vnaprej pripravljene jedi so ok, kocka pa ne. :roll:

    Pa tudi nisem nikjer pisal, da preferiram kocko pred pravo juho. Ja, ko kuhaš juho, je imaš potem dovolj še za dvakrat, trikrat, ampak ko tega zmanjka, pa pravim, da je tudi kocka dobra. In če ravno ne kuhaš župe vsako nedeljo (nekateri imamo boljše stvari za počet v nedeljo), ti zaloge hitro zmanjka.

  14. primoz - 30.08.2011 ob 12:56

    ker je verjetno tukaj en kup znalcev: a obstaja koncentrirana jušna osnova brez raznih glutaminatov itd? v bistvu nekaj, kar bi ostalo, če bi domačo juhico pokuhal do maksimuma in zaprl v konzervo?

  15. Ona - 30.08.2011 ob 13:27
  16. magrateja - 30.08.2011 ob 19:15

    @buba: no no, kocka z vso svojo kemijo pa res ni za primerjati s tuno, ki je pač zapakirana v konzervo brez raznih umetnih dodatkov (in tudi barilla omake so sestavinsko kvalitetne).

    sama priznam, da občasno uporabim “bio” kocko, klasičnih se pa ne dotaknem spljoh. in ko bom imela lastno kuhinjo, bo jušna osnova v skrinji v kozarčkih :)

  17. Tomaž - 30.08.2011 ob 21:24

    Šefe jebiga, nisem videl opombe. Ni pa treba takoj nekoga označit za cepca. Za pivo ni problem, pridi čez pol Slovenije

  18. polde - 1.09.2011 ob 01:01

    opa, šefe napreduješ :-) pohvalno, da si se lotil kuhe.

    Nasledjič izpusti uničevanje hrane s paličnim mešalnikom in nagrajen boš s pravo SD rdečo barvo in ne z nekim Zaresovim oranžnim sranjem, sploh če boš posegel po orodju, ki so ga uporabljale stare mame in ga še uporabljajo profiji in ne 1,2,3 šalabajzarji v kuhinji…ni bojazni, da bi kaj preveč zavrgel.

    multipraktik in palični mešalnik ni za prave chefe, to pa upam da Ti je jasno, čeprav gospodinje in dandanes tudi gospodinjci tako radi posegajo po teh aparatkih zaradi praktičnosti, hitrosti in kar je še teh prikladnih marketinških opisov.

    ki bi ga dal plavat na sredino krožnika, ker potem bi bilo pa tole že videti prav profesionalno.<

    Opa, še precej manjka do profi stylea, je pa zelo pohvalno, da si se sam lotil kuharije, samo je tu spet malo narcistične prevzetnosti, klasika pač, to je naš chef. :-)

    z nekimi provansalskimi začimbami, ki se jih nikakor ne morem znebit<

    Rajši jih zavrži, kot pa da jih povsod devaš, kamor paše in ne paše. “Provansalska želišča” so navadno sinomim za mešanico posušenega timijana, žajbla, rožmarina, origana, sivke, lovorjevega lista in še česa odvisno od recepture, skratka en izrazit mišung s katerim je potrebno ravnati kot s tempirano bombo, če ne želiš, da ima vse okus po tej mešanici…

    a obstaja koncentrirana jušna osnova<

    Da, gospodinje jo delajo na jugu Italije, sonce, in pokuhani paradižniki naredijo svoje. Za občutek, iz nekaj kg paradižnikov dobiš vsega za eno žlico tega koncentrata. Verjemi, čajna žlička je dovolj, da ti pričara sonce..

  19. maja - 1.09.2011 ob 07:23
    maja

    Polde, iz gole radovednosti me zanima ali samo teoretiziraš, ali tudi sam tako kuhaš kot svetuješ (vedno brez mešalnikov ipd., s svežimi zelišči, perfektno dekoracijo…)? Ker načeloma vsi vemo česa vse veliki kuharji ne počnejo, ampak, ko kuhamo eno vsakodnevno juho zase, pa nas najbrž večina zaobide kup teh pravil.

  20. doknir - 1.09.2011 ob 09:23

    multipraktik in palični mešalnik ni za prave chefe

    majoneza by napo: http://kruhinvino.com/2009/10/28/ma-yo-yeah-za/

  21. chef - 1.09.2011 ob 11:12
    chef

    @polde je stari znanec, ki se mu zdi blazno zabavno malo prcat in sprevračat besede. Na take komentatorje se gladko požvižgam.

  22. magrateja - 1.09.2011 ob 12:06

    joj, kaj bi si polde šele mislil o raznih sodobnih kuharskih mojstrih, ki meso pripravljajo v vakuumsko zaprtih vrečkah, da ne omenjam kakšnega igranja s tekočim dušikom :lol:

  23. anchi - 1.09.2011 ob 12:53

    čebula, paradižnik, sol, sladkor, malo kisline, konjak. končano.

  24. polde - 1.09.2011 ob 22:13

    @magrateja

    pripravljajo v vakuumsko zaprtih vrečkah

    Če mislimo pod vakumske “kvaše” na nizkih temperaturah uležavanje mesa absolutno da, kuhanje ne.

    da ne omenjam kakšnega igranja s tekočim dušikom

    Po zadnjih dognanjih je molekularna kuhinja povsem adijo in nekateri kritiki so zelo ostri (trdijo, da tako manipuliranje povzroči, da je hrana celo “strupena”) in tudi F. Adria je to ugotovil ter zaprl štacuno kljub temu, da je imel za 3 leta naprej razprodano, ko to ugotovi še H. Blumenthal je era tekočega dušika na smetišču.

    Srečo imam, da imam svežih zelišč in domače zelenjave z 0 km v izobilju, od orodja pa zelo kvalitetne nože (sem velik fan damaščanskega jekla) in to je več ali manj vse…

    “prcam” tam kjer sem doma…kuharija, ostale chefove izlive ne komentiram, ker človek ne more biti povsod doma.

    Sicer pa smo tule svetlobna leta daleč, da bi razpravljali o mojstrih kova Andria in Blumenthal.

    Na take komentatorje se gladko požvižgam.

    Če bi se resnično, potem ne bi niti komentiral :-)

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.