Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Ribolov v Dalmaciji

Komentiraj

Objavil/a chef 10.03.2011 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks

Ko smo po slabih štirih urah že malo pred osmo zjutraj pridrajsali v prebujajoči se Biograd na moru, sem bil mehek kot žolca. Dolga vožnja me sprosti, šele med šofiranjem začutim, da grem na dopust. Tam nekje pri tržnici, kjer je vse gomazelo od hobotnic in sip, smo v zakajenem pajzlu ob prvi rundi piva sestavili seznam, kaj kupiti. Šesta alineja: razno … Zaradi težav s čolnom, ki še niso bile odpravljene, smo na drugi strani mandrača našli malo bolj kultivirano krčmo.

Barkača je bila čez čas nared. Ne sicer Davorjeva, ki je imela sklopko verjetno v enakem stanju kot pred tednom dni. Impozantno količino najrazličnejše krame – kurilno olje, parangali, malvazija1, voda, krompir in zelenjava, dagnje, panule in podobno – smo zložili na čoln njegovega brata. Jaz sem si predstavljal nekakšno ribiško ladjo, ampak tole mi je bilo  še bolj všeč. Mimogrede, Davorjeva je dosti manjša, manj stabilna in na njej je menda “micanje strogo zabranjeno”.

Izpluli smo na približno tričetrt ure dolgo pot do otoka Žižnja2, Pašmanovega soseda na njegovi jugozahodni strani. To je bil zadnji pogled na civilizacijo, odtlej smo srečevali samo še ribiče.

Plovba je minila v takrat še sproščenem vzdušju.

Da Žižanj meri približno kilometer v dolžino in prav toliko v širino, nismo preverjali. Po kopnem smo se gibali od priveza do bajte na desni strani fotke, pa od bajte za potrebe odtakanja še kakšnih dvajset metrov vstran. Pozimi je videti kot Goli otok, samo da je več bagrov – ker si sosed pač gradi hišo. Med sezono bo to spucano oziroma zaraščeno z zelenjem.

Pogled iz verande …

… no, realna slika …

Za prvo kosilo je Davor, seveda je zakuril na tradicionalen dalmatinski način, spekel nekaj ekstremno sočnih svinjskih kosov. Pili nismo drugega kot bevando ali gemišt, in v manjših odmerkih sem ter tja še krepak požirek belokranjske in bosanske žganjice.

Pogovor je potekal bolj ali manj izključno o hrani. Sem ter tja tudi o ženskah, ampak izključno v smislu “še sreča, da jih ni”. Od pišk so nas še najbolj zanimale neke čudne kure, ki so občasno prikolovratile v bližino. Jasno, putk nihče ni smatral za luštne živalice, ampak smo razmišljali izključno o hrani. Žal Davor ni dovolil pokola. Menda so na otoku za hude čase, za primer lakote. Ki je mi nismo trpeli.

Sicer bi bilo s tem dopustom vse v redu, če ne bi bilo treba kar naprej nekaj delat. Nismo še dobro prišli in se najedli kotletov, že je bilo treba pripravit parangale.

V vodo smo jih spustili ob sončnem zahodu.

Stvar je bolj delikatna kot bi si utegnili misliti. Prvič, hrvaščina je kompliciran jezik. “Ubaci” pomeni nekaj drugega kot “kreni”, to pa spet nekaj drugega kot “naprej”. In tudi “livo” ni vedno levo, ampak je včasih tudi desno. Drugič, “more je opasna riječ.” In tretjič, “na moru nema zajebancije!” Mi, debili, smo seveda vse naredili narobe. Prvi dan ga je sral Jurij, ampak on je bil še v redu … no, pustimo to. V glavnem, na parangale smo ujeli nekaj morskih zvezd. Moja malenkost je ven zvlekla še enega srednje velikega lignja. Prvič sem ga videl živega. Grd je, spolzek. Doma smo bili že v trdi temi, ligenj je šel v zmrzovalnik, na ogenj iz brenerja pa dagnje.

Ponoči smo bili pametni.

Še sreča, da sem tik pred spanjem, izračunali smo, da je bilo to okoli petih zjutraj, na polici zraven postelje pustil pol kozarca bevande. Sicer verjetno zjutraj ne bi mogel niti zlesti iz postelje. Mislim, da smo zobe umili s šnopsom … se spravili k sebi s kavo … in ob enajstih že garali na morju. Spet delo, torej. Dvignili smo mreže …

Potem smo jih do večera čistili. Koliko so te mreže dolge, se ne spomnim več.

Z nekaj sreče razen zapletene trave najdeš tudi kakšnega špara.

Končni rezultat (vključujoč Jurijevega raka v dveh delih, glej prejšnjo epizodo):

Mojster pri delu.

Končni rezultat:

Potem smo spet garali, še enkrat nazaj na morje, parangali, mreže, panule … samo, da je zdaj vozil čoln nekdo, ki je bil pa res totalen nesposobnež. Ta model niti ene stvari ni naredil prav in tako smo vse zajebali še preden smo dobro začeli. No, vsaj enega kapitalnega lignja smo ujeli … na morje smo se vrnili čez kakšno uro, da smo pobrali parangale. Bolje rečeno, jaz sem pobral parangala. Tu se moram pohvalit. Bil sem namreč edini, ki ga je Davor v vseh treh pohvalil, če seveda izvzamemo Jurijevo kulinariko, ki se pa itak sama hvali. Skratka, menda mi do diplome Zlati parangal manjka samo še kakšen ribiški vikend izkušenj. E, to je to.

Na morje smo se vrnili kasneje, že v trdi temi, in se skoraj zaleteli v ribarico, ladjo za lov na sardele. Manever odvijanja od luči je bil vreden vse pohvale, smo pa kasneje ugotovili, da ni šlo za ladjo, ampak smo se peljali proti našemu razsvetljenemu otoku. No ja, da smo jo le srečno odnesli. Skratka, ponoči je morje opasno.

Ulov je bil bolj slab. Luna, veter … in seveda je tisti nekdo totalno narobe šofiral, orkodijo. Spet smo ujeli nekaj morskih zvezd in podobne šare ter dva mini ugorja, ki sta kasneje izginila neznano kam, menda sta bila itak premajhna celo za brodet. Nič bolje ni bilo niti naslednji dan, ko smo dvignili mrežo, a vanjo nismo ujeli drugega kot neverjetnih količin svinjarije z morskega dna. Veter je morje razburkal, mreža pa je s tal pobrala vso možno svinjarijo. Smo pa zato od dveh obiskovalcev, ki sta priropotala na otok, mimogrede kupili še nekaj lignjev.

Ponucat je bilo treba še klobaso, gosta pa sta prispevala vrhunsko solato s hobotnico.

Čudovita družba!

Naslednje leto grem pa pridobit tisto diplomo za parangale!

Oglej si še video!

  1. Izropal sem Mercator v Supernovi in se moral odpeljat še v Šiško![]
  2. Ali Žižanja?[]
  • Share/Bookmark
 
16 odgovorov na “Ribolov v Dalmaciji”
  1. smoger - 10.03.2011 ob 18:15
  2. smule - 10.03.2011 ob 18:59

    Aleluja,pravi odklop od vsakdana

  3. andreja - 10.03.2011 ob 19:52

    Ful fajn, upam da so vsaj komentarji s strani ”pišk” dovoljeni :-)

  4. Clytie - 10.03.2011 ob 20:00

    Hudo, na takle vikend bi se pa kadarkoli prijavila. Po možnosti s čim manj “pišk”, ki ponavadi čisto preveč komplicirajo (se ne štejem med komplikatorke press).

    Drugače so pa tiste kurice tam zgoraj pegatke. Na moji lestvici “glupih kur” rangirajo čisto pri dnu. So pa očitno res vzgojene v miru, ponavadi se ob neznanih predmetih skrijejo v kakšen kot in čakajo da vse hudo mine.

  5. Snowblind - 10.03.2011 ob 21:07
    Snowblind

    Majka.

  6. Tomaž - 10.03.2011 ob 21:39

    Odlično. Upam, da slabo vidim in niste pili vino iz tetrapaka (slika 16)…

  7. boštjan - 11.03.2011 ob 09:10

    prav vidiš Tomaž

  8. chef - 11.03.2011 ob 11:22
    chef

    @smoger: Oh, oh, oh … Čudovito …

    @Clytie: Problem je v tem, da se mora moški takoj, ko je ženska zraven, obnašat drugače.

    @Tomaž: Bevanda je bila izvrstna!

  9. Clytie - 11.03.2011 ob 13:20

    Chef, ni nujno. Seveda je odvisno tudi od ženske, koliko se oni počutijo sproščeni v njeni bližini, da ni treba imeti kar naprej nadete neke maske.

  10. chef - 11.03.2011 ob 13:44
    chef

    Oh, med takimi prasci dvomim, da kakšna sploh vzdrži. Pozabil sem povedat, da se vse tri dni sploh nisem umival in da sem imel ves čas oblečene iste cunje. Mislim sicer, da so bili drugi bolj kulturni, meni je pa to prav pasalo, hehe.

  11. Lenart - 11.03.2011 ob 18:31

    Nisi bil edini prasic na otoku – tudi ostali smo bili prasci. Edino kar mi je vsak dan uspelo umit so bili zobje, ki smo jih pridno razkuževali z žganicami.

    Super si tole spisal. Sem prav podoživel vso zadevo.

    Pozdrav od idiota, ki ni znal vozit ladje :)

  12. daft - 12.03.2011 ob 11:30

    Ja. Ni ti hudega.

    ;)

  13. Nastja - 12.03.2011 ob 12:58

    Odlično preživet vikend! S puncami smo bile lani poleti (saj letošnjega še ni bilo in ga težko pričakujem) v Izoli, kjer je ena od prijateljic imela bretranca (mrzli, topli, mali, bližnji, daljni ne vem točno kaki, ampak bili so si v žlahti), ki je kapetan ribiške ladje in smo en dan preživele z njimi na morju. Bilo je odlično. Mornarsko. In seveda oni so prenajeti rib, zato so za kosilo jedli svinjske kotlete, nam so pa pripravili ribice. Mmmm kar sline se mi cedijo. Zjutraj smo tako najprej šli po led, potem smo vrgli mreže, vlovili ribe, jih sortirali, vmes ponovno vrgli mreže itd… na koncu odpeljali ribe in ščistili barko. Ujeli smo (če se ne motim) 3 tone rib, sama sem zasledila tudi en ligenj in meduzo. Galebi so bili zelo nadležni, posebej ko smo ostanek rib odplaknili nazaj v morje. Res so pravi mrhovinarji. In ja, če greš na ribolov se pač more delat :) ))

    Lepo si verjetno vsem bralcem naredil lušte. Slikice pa so(kot vedno) čudovite.

  14. chef - 12.03.2011 ob 13:30
    chef

    @Lenart: Hehe, jaz si nisem umil niti zob. V bistvu bi kufer komot pustil doma.

    @Nastja: Hvala.

  15. Jurij - 12.03.2011 ob 18:41
  16. Nergač » Ribolov v Dalmaciji 2013 - 4.07.2013 ob 18:01

    [...] chef 4.07.2013 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks Na tradicionalnem ribolovu v Dalmaciji smo letos še enkrat več ugotovili, da ribiška ni lahka. Začelo se je idilično, na Davorjevi [...]

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.