Lepa si, sobotna Ljubljana.
Komentiraj
Objavil/a chef 22.01.2011 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, Travelling Without Moving, miks
Pred časom me je gospodična mojih let, ki sicer živi samostojno, debelo pogledala, češ, a si perilo res kar sam pereš ? Očitno je v teh časih bolj normalno, da petindvajset let stari ljudje, če pač živijo na svojem, enkrat tedensko zavežejo umazane gate v rjuho in vse skupaj odtrogajo mami, tako da te čez tri dni že čakajo prijetno dišeče in omehčane spodnjice, obenem pa dobiš za domov še kakšno zamrznjeno čorbo in vložene paprike. Ne sodim niti med tiste, ki vse sobote ali nedelje (tisti, ki niso iz Ljubljane, grejo domov v otroško sobo že kar v petek takoj po službi!) previsijo na kosilu pri starših, ker je to izguba časa. Je pa sobota, če smo doma, vseeno dan za familijo, ko se s starima dvema ponavadi dobimo v mestu na zajtrku. Rutina me sicer ubija, a ne ob sobotnih dopoldnevih.
Danes je bila na avtobusu ena punca oblečena v majico brez rokavov. Vse ostalo je bilo kot vedno, tudi voznik ni znal vozit.
Ni sicer Terra, ampak je vseeno vzdržno.
Razmišljam, da bi začel furat kosmat imidž.
Potem gremo še malo po nakupih.
Gospod Hribar!
Ob sobotah je ljubljanska scena čisto drugačna, bolj … ljubljanska. Takrat ostanejo v središču mesta samo pravi Ljubljančani, drugi se grupirajo po trgovskih centrih na obrobju mesta.
Zato sem ob sobotah ponavadi celo raje v Ljubljani kot v hribih.
Meni so pa všeč fotke in kar naenkrat mi je ideja zajtrka v mestu postala zanimiva
Ampak dejstvo je, da sem dopoldne raje v družbi časopisov …
A jutr greš?
tudi mene mika ideja dopoldneva v mestu in s temi fotkami res lušte delaš, ampak je ponavadi problem v izvedbi, ki zahteva dovolj zgodnje kobacanje iz postelje…
brada je ok, ostale dele glave pa vseeno pobrij 
moje skromno mnenje, seveda.
btw. je tista rit na fotki z jajci tudi v živo bila tako zanimiva? 
Zgledaš kot Jelinčič. lepotec.
@irena: Greš na zajtrk, poješ jajca ali toast in potem še dve uri bereš časopise. Jaz časopise najraje berem v krčmah. Če sem doma, obupam že po nekaj minutah.
@magrateja: Verjela ali ne, sploh nisem opazil. Opazil sem samo eno debelajso, ki je pri sosednji mizi jedla bolj grdo kot moj pes.
Ne boš verjel, ampak tudi priseljeni provincialci, ki živimo skoraj v centru, se ob sobotah svaljkamo po centru.
Verjetno kvarimo imiđ domorodcem, ampak, hej, čudna so pota…
Ne bomo posploševali. Nekateri živijo v Ljubljani že vse življenje, pa jim vrhunec sobotnega dopoldneva predstavlja Sitipark, ker lahko tam “zastonj parkirajo in dobijo vse na enem mestu.”
Aha. Tisti.
@Potem gremo še malo po nakupih.
kaj ste pa kupovali tam pri “frizerju”?
Petindvajset let stari ljudje? Tudi petintrideset, veš. Ena mojih nekdanjih sosed (jo večkrat vidim v garaži) mami prinaša umazane cunje in odnaša čiste in zlikane. Me vedno kar malo zvije, ker mama je že v letih in ima precej težav z zdravjem in mora to početi. Mora, saj ji ni treba.
Fotke pa seveda zelo lajkam.
Moja lepa Ljubljana. 
haha, kaj vse eni objavijo.. če je kot širok, še ne pomeni da je lepo!
tista slika… frizer… to je ziher zame! subtilen pa si, to ti pa človek mora priznat
drugač pa lepo sobotno dopoldne, sam neki je zgleda narobe s tvojim objektivom…
@Joc: Tam sem se spraševal, ali je sploh mogoče odpret na lokaciji lokal, ki ne bi propadel že v treh mesecih.
Široki kot je včasih super.
Na teh slikah si s širokim kotom pretiraval, moje mnenje. Ti pa priznam, da imaš oko za motive.
Pretiraval sem nalašč.
Men osebno bi blo nerodno, če bi mi pri 30ih mama prala gate. Ne zarad gat, ampak ker znam to tud sama, halo. Pr naš bajt (no, stanovanju) smo imeli najprej stene postavljene, pol pa pralni stroj kupljen.
Drugač pa – delaš reklamo za Ljubljano, kakršne je mi dnevni migranti ne poznamo (še). Lepo je, nimaš kej.
Spominčila, strinjam se, to dejansko je sramota. Vsako življenjsko obdobje je namenjeno nečemu. Eno je temu, da si otrok. In eno temu, da si odrasel. Da skrbiš za nekoga drugega in ne da še vedno skrbijo zate. Čeprav seveda, se je lepo kdaj pockrljati pri mami, o tem pa ni dvoma. “I think it’s time for someone else to be a child”, sem nekoč davno slišala v seriji Copling in si zapomnila za vse večne čase.
aha..sej se mi je zdelo…pomoje kakšna (domača)lekarna ali pa trgovinica z domačimi bio pridelki,odprta tudi izven ustaljenih urnikov, bi se znala prijet…če je nebi inšpekcija in mestna birokracija, sicer tako željna oživitve mestnega jedra, preveč ovirala…sicer pa so fotke res lepe… si človek, po dolgem času, res zaželi enega sprehoda po mestu.
Saj v resnici ni vse tako pokrivljeno, veste, da ne bo kdo presenečen.
Sam res – pralni stroj je bil v stanovanju dva dni po nakupu stanovanja in natanko isti dan, kot sva se vselila. Timing je bil izračunan v nulo, sploh glede na to, da sva stanovanje posredno kupila od Vegrada in je bilo vprašanje ali sploh bo prevzem …
[...] Terri nadaljevalo z novo rundo na kredo in doma končalo z vodko. Spanec sem potegnil še do osmih. Soboto v Ljubljani je tokrat zjebal informativni dan, mama je morala v šolo, zato so pečena jajca v Le Petitu [...]
[...] za sestavljanje. Ob pol devetih me je pokonci že vrgel sms z vabilom na zajtrk s tastarimadvema. Standardna sobotna jajca (mislim, pečena). Pozneje nas je pri Čevljarskem trgu nas je presenetila množica firbcev. Seveda [...]