Nergač

Prejšnji teden smo se z MTB-ji za revijo Bicikel preganjali pod Krimom. Za začetek smo malo nad Podpeškim jezerom pofotografirali Ghosta SE 6000, ki ga vozim zadnji mesec. Nekaj fotk akcije!

foto Uroš Švigelj

foto Uroš Švigelj

foto Uroš Švigelj

Potem se je začelo zares: test opreme Shimano XTR letnika 2011 – torej najboljše, kar Shimano ponuja za MTB. Nazadnje sem vozil XTR vsaj pet let nazaj, ko je bilo na zadnji kaseti še devet zobnikov – zdaj jih je deset. Obenem je postalo normalno, da imajo kolesa za kros spredaj samo dva zobnika. Kakorkoli, vsa ta krama je bila zložena na Scottove bicikle: Spark, Scale, jaz sem dobil Geniusa. Prvič sem bolj zares vozil full-suspensiona. Najprej sem mislil, da vozim čigumi. Pravzaprav sem se malo dolgočasil, dokler nisem ugotovil, da sem dejansko hitrejši – kar se je zgodilo na odseku, kjer sem bil že prepričan, da bom ubrisal, ampak sem se navsezadnje samo zapeljal čez korenine.

Škoda samo, da je bil malo prevelik zame – kar je prava nočna mora. Občasno je šel zato malo po svoje in tako mi je uspelo že na začetku v eni potezi prerezat plašč, očitno nekoliko premaknit kletko zadnjega menjalnika in se fino naslonit na komolec – in pri tem sploh nisem ubrisal, ampak se samo naslonil na pobočje. Kaj pa vem. Če se XTR, ker je desetreden, mora biti menjalnik izjemno natančen, razštela zaradi popolnoma nedolžnega dotika, pač tega jaz ne bom nikoli imel. Mimogrede: da imam čisto črn komolec, smo ugotovili šele čez nekaj dni v službi in po enem tednu je še kar lepo obarvan – štempelj, da sem back to mountain bike!

foto Uroš Švigelj

Sicer pa vse na biciklu špila perfektno, tako da, če ima kdo kakih štiri, pet jurjev odveč, in je bolj salonski tip mauntnbajkerja, mu to absolutno priporočam, ker je zadeva, če nič drugega, grozovito lepa na pogled.

Več o novem XTR, pa tudi o Ghostu SE 6000, boste lahko prebrali v naslednji številki revije Bicikel, ki (po mojem) izide enkrat v začetku decembra.