Nergač

Več je oslov kot pastirjev

O novinarskih konferencah

Komentiraj

Objavil/a chef 10.11.2010 ob 18:00 ob 18:00 pod Fenomeni, Natezalnica, miks

Čeprav so po eni strani prijeten družabni dogodek, imam novinarske konference načeloma za veliko izgubo časa. Kako je v drugih novinarskih branžah sicer ne vem, ampak v turizmu je vse skupaj videti tako, da samo še čakaš, kdaj bodo izpod miz prizlezle ženske z našobljenimi ustnicami.1 Eden od vzrokov, da se tako radostno udeležujemo tovrstnih prijetnih druženj, so tudi brezplačna kosila in vrečke z goodiji – da so to ceneni obeski za ključe, nalepke, notesi, ki jih imamo že malo morje, ali kemični svinčniki, ki takoj crknejo, nas ne moti pretirano, sploh zato, ker lahko s takim darilom naredimo odličen vtis na kakšnega otroka. Sem ter tja pa so darila naravnost perverzna in novinarju verjetno ni težko napisat pohvalnega članka, če je dobil v vrečki Ščurkovo rebulo letnik 2006.

Glavna finta novinarskih konferenc je seveda v tem, da piarovci določijo teme, o katerih naj bi novinarji pisali. Pravzaprav bi lahko prišel samo po mapo s propagandnim materialom in se s tem izognil dolgoveznim govorancam o zadovoljstvu, da smo se udeležili v tako velikem številu in da so še posebej veseli, da je tokrat z nami tudi ta in ta predstavnik, ki ga seveda prosijo za nagovor, med katerim on pove, da je zadovoljen, ker smo se udeležili v tako velikem številu in da je še posebej vesel, da je lahko z nami.

Zato vedno pripravijo zakusko, ker bi sicer verjetno večina pobegnila takoj, ko dobijo darilno vrečko.

Zadnjič me je novinar, ki je bil na tako imenovanem druženju z (turističnimi) novinarji čisto po naključju, frapirano spraševal, če je bogata zakuska pri nas nekaj normalnega. Sem mu razložil, da tako siromašno ponavadi ni, saj so praviloma na voljo vsaj tri sorte vina (če izvzamem desertni zaključek). Te zadeve so vedno tako nobel, da si oblečem boljšo srajco, ne zato, ker bi bil tak gospod, ampak ker si gosja pašteta to enostavno zasluži. Pred časom sem bil pa na neki otvoritvi, bolj na kmetih je bilo. Malo sem že razvajen in ko sem videl, da so na mizo vrgli skoraj neomejene količine mortadele in na stroj narezanega kruha, sva s kolegico raje pobegnila nazaj v Ljubljano in si privoščila surov argentinski stejk.

Seveda novinarske konference niso vedno izguba časa, so pa skoraj vedno namenjene zgoraj omenjenemu določanju piarovskih poudarkov. Pripravljajo jih zato, da lahko institucije bolj v miru izvajajo svoje strategije brez motečih novinarskih težakov, ki zastavljajo neprijetna vprašanja, deloma pa preprosto zato, da imajo piarovci nekaj časa mir. Kam je vso to zadovoljstvo s kemičnimi svinčniki in obeski za ključe pripeljalo žurnalizem, je seveda druga zgodba. Tak način dela ni samo poceni in zato všeč šparovnim lastnikom medijev, ampak tudi silno preprost, kar seveda pomeni, da podpira lenuhe in nesposobneže.

Verjetno na Pahorjevih famoznih tiskovkah ni darilc in zakusk, kar je normalno, saj so novinarji medijev, ki pokrivajo dnevne dogodke, od novinarskih konferenc praktično odvisni. Danes pride novinar na tiskovko, v najboljšem primeru celo postavi kakšno neumno vprašanje, potem pa na uredništvu v miru pretipka posnetek z diktafona in naslednji dan vsi beremo do črke enake novice v treh različnih medijih. Novinar je danes lahko dejansko popoln osel, da je le pripravljen letat sem ter tja. Tako pride do bizarnih novinarskih konferenc Zorana Jankovića-Zokija, ki so v bistvu monologi igralca s katastrofalno artikulacijo. Če ga kdo kaj vpraša, je v najboljšem primeru nagrajen z osladnim nasmeškom za stare babe, v slabšem pa kakšno preveč sitno novinarko župan kratko malo nadere, češ da je to njegova konferenca in naj se malo lepše obnaša. Kot da so novinarji tam zaradi njega in ne on zaradi njihovih vprašanj, ki se tičejo meščanov, torej tistih, ki ga volijo.

Jaz sem blazno vesel, da sem bolj turist kot novinar. Me pa jezi, da sem verjetno med redkimi raziskovalnimi novinarji: hočem povedat med tistimi, ki dejansko nekaj raziščejo, sicer z nahrbtnikom na rami in v blatnih hlačah. Kar je seveda malo manj tvegano kot brskanje po arhivih o Patrii. Ampak, orko dio, saj zato s(m)o pa plačani! Danes lahko vsak novinar brez težav postane predstavnik za stike z javnostmi, saj to delo itak obvlada bolj kot novinarstvo. Samo prestopiš. Tako kot recimo tožilci med odvetnike.

  1. Ampak teh pa ni nikoli.[]
  • Share/Bookmark
 
13 odgovorov na “O novinarskih konferencah”
  1. seamus - 10.11.2010 ob 22:08

    Še bolš je, če postaneš župan!

  2. jure - 11.11.2010 ob 07:33

    Jurc dost o županih, saj me še danes popade naval smeha, ko se spomnim, kaj sta vidva z Nergačem dobila namesto župana….

  3. filmoljub - 11.11.2010 ob 08:22

    Resno in toplo priporočam tole knjigo – resnice in zablode in konstrukti sodobnega novinarstva (na primeru Bližnjega vzhoda).

    http://www.emka.si/img/product/30t_2010/je-res-ali-ste-videli-na-tv.jpg

  4. chef - 11.11.2010 ob 10:34
    chef

    Ravnokar na nekem radiu poslušam prispevke v stilu “Kam gremo martinovat?” Fantje kličejo predstavnike turističnih organizacij in župane in jih sprašujejo kaj počet, brez da bi kdo to preveril, ne da bi bili malo kritični … nič. Jaz pa iz izkušenj točno vem, da je vse skupaj zagotovo enkrat bolj bedno. Bodo pa zafilali cel dan z nabijanjem o vinskih cestah.

    Je pa res, da na tak stil informiranja nismo več imuni nikjer. Danes marsikje, tudi med ciljno publiko, pogosto boljše izpadeš s kvantiteto kot s kvaliteto.

  5. K@K - 11.11.2010 ob 12:55

    ….. potem pa na uredništvu v miru pretipka posnetek z diktafona ….. :(

    jaz, butl, pa sem bil prepričan, da gre takole:

    vtakne diktafon / karico / ključek / itd. v računalnik, ki pretvori govor v pisano besedo :)

    Še pomnite tovariši:

    leta 1995 so govorjenje na sodnem procesu “O. J. Simpson murder case” v realnem času imeli sodnik, tožilci in obramba izpisano na računalniških ekranih :?:

  6. seamus - 11.11.2010 ob 13:58

    K@K – verjetno je to u nulo poštimano pri Američanih, pri Slovencih to ni, saj je logično – le kdo bo to naredil za 2mio ljudi, to velikoooo stane.

  7. Simona Rebolj - 11.11.2010 ob 14:35
    Simona Rebolj

    Odličen prispevek, vse do zadnjega stavka – ki bi mu dodala še kvečjemu “in vsak takoimenovani raziskovalni novinar zlahka postane kar podpredsednik protikorupcijske komisije …”.

    Sama novinarska konferenca sicer lahko je zelo koristna, v kolikor gre za predstavitev in razdelitev osnovnih gradiv na določenem področju, pri čemer dobijo novinarji možnost, da pripravljeni na tematiko postavijo komu od pomembnih prisotnih kakšno relevantno vprašanje, ja! Tudi piarovcem bi lahko novinarske konference zelo koristile, da se ne bi ukvarjali samo z razdeljevanjem materialov in posamičnim obveščanjem o osnovah, ampak še kaj omembe vrednega raje delali. Problem nastane, v kolikor novinarji ne ustvarjajo nobenega presežka od kopipejstanja piarovskih osnovnih podtikanj in po možnosti še podkupovanj z goodiji, piarovci na drugi strani se pa na primer tega blazno veselijo, ker se od njih tudi ne pričakuje nič več.

  8. K@K - 11.11.2010 ob 15:15

    @seamus – se strinjam, da je treba nekaj €€ vtakniti v tako rešitev.

    malo nazaj se je ministrant zalar hvalil, da bo sedaj na sodiščih vse “kot se šika” :(

    zvočno bodo snemali obravnave in ko bo za tisti dan konec, bodo vsi lahko dobili zvočni posnetek na cd/dvd ploščku ;)

    nič več sodnikovega narekovanja v zapisnik :)

    verjetno je preveliko pričakovanje, da bi zalar to spravil v doc / pdf / odt – kar koli, zapis ;(

    :)

  9. robi81 - 11.11.2010 ob 16:38
    robi81

    Moje izkušnje so takšne: pri športu so novinarske konference dobrodošle, saj lahko prispevek obogatiš z zanimivimi izjavami, poleg tega pa lahko po končani tiskovki navadno opraviš individualni pogovor/intervju. In če imaš dobra/izvirna vprašanja, potem je tudi tvoj prispevek lahko drugačen od ostalih in zanimiv.

  10. Rado - 11.11.2010 ob 18:45
    Rado

    “Tako mlad, pa že novinar” :-) Zrelo razmišljanje moram priznati. Dober blog. Se pa sprašujem kaj bo pri 37-ih, če je že zdaj tako seriozen in pronicljiv.

  11. Aljaz - 11.11.2010 ob 18:56

    Pri 37-ih bo piarovec na STO-ju. :) Hec.

  12. chef - 11.11.2010 ob 19:42
    chef

    @K@K: Nekaj dela pa mora imet, sicer bi vzeli v službo raje opico. No ja, saj na Svetu jih že imajo, hehe.

    @Simona Rebolj: Mene zjezijo ravno vprašanja, ker so tako hudičevo neumna, da ni to ničemur podobno. Ali je odgovor na prvi strani v predstavitveni mapi ali pa odgovor itak poznamo vsi, ki smo vsaj povprečno inteligentni. Po konferenci se pa spet vsi gužvajo, ker bi vsak rad neko izjavo, pa eden jo rabi čez tri minute, ker gre v eter, drugemu se mudi nekam drugam, tretja se naprej rine z joški … meni je pod častjo, da bi se tam gužval. Komot pridem raje naslednji dan, ko je mir, itak si mora vzet čas zame.

    @robi81: Nobena zanimiva izjava, ki jo objavijo vsi mediji, ker je pač zanimiva, v resnici ni zanimiva. Ne vem kdaj sem v kakšnem športnem prispevku nazadnje prebral zanimivo izjavo. Mi je pa, recimo, med vsemi športnimi novinarji najbolj hecen Andrej Rigler iz Sportala, ker kakšne intervjuje pa ta model dela … to je noro.

    @Rado: Hvala. Čez deset let? Verjetno se bom utopil v povprečju, hehe.

  13. chef - 12.11.2010 ob 13:24
    chef

    Nime nobene zveze s tiskovkami, ampak gospod je kar lepo razkril naravo novinarskega dela.

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.