Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Kapo dol vsem knapom tam dol!

Komentiraj

Objavil/a chef 30.09.2010 ob 18:01 ob 18:01 pod Fenomeni, Potopisi, miks

Zadnje čase skoraj ne mine mesec, da ne bi lezel pod zemljo. Na pamet se spomnim, da sem bil v zadnjem letu v Dimnicah, dvakrat v Postojnski jami pa v Črni in Pivki jami, v jami Baredine in v Mramornici, kolovratili smo po rovih Rupnikove linije na Žirovskem, spomladi pa sem bil v Rudniku živega srebra Idrija. Kar je seveda čisti turizem. Prejšnji mesec, ko sem za Potepanja delal reportažo o Zasavju, sem pod Hrastnikom doživel the real shit. S pomočnikom tehničnega direktorja za proizvodnjo Borutom Fliskom sva se spustila v jamo Ojstro do kote 30. To je, ne spomnim se več točno, ampak vsaj kakih dvesto metrov pod površjem.

Vam povem, takega sranja pa še ne!

Pridobivanje energije s premogom je seveda svinjarija, poleg tega se izkopavanje ne splača in lahko po mojem na primeru RTH (Rudnik Trbovlje-Hrastnik) mirno govorimo o dogovorni ekonomiji, saj premoga ne prodajajo na prostem trgu, ampak ga pod zemljo lifrajo naravnost na separacijo, ki je kar pred Termoelektrarno Trbovlje. Ta kuri dve tretjini zasavskega premoga, eno tretjino pa uvozijo, mislim, da s Češke. Zato je vlada leta 2000 sprejela Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki naj bi ga dokončno zaprli do leta 2004. Kopljejo pa še zdaj, ker pametnjakoviči niso prav računali in če bi rudnik res zaprli takrat, bi imeli danes v Zasavju še dosti večji socialni problem. Rok so podaljšali do leta 2009, ampak … no, 31. decembra 2009 bodo zares zaključili. Kaj bo s fanti potem? Nekateri grejo v penzijo, nekaj jih bo do leta 2015 opravljalo zaključna dela in jih bo šlo v tem času v penzijo še nekaj, po 2015 pa se bodo še bolj usmerili tudi v druge dejavnosti. Že zdaj izvajajo zapiranje rudnika urana Žirovski Vrh, uredili bodo tudi kostnico v Hudi jami.

Meni se je zdelo, da je vse narejeno tako, da bo delo čim bolj neudobno. Oblekel sem se. Gumijasti škornji (noge si povijejo s krpo, ker tako menda manj švicajo), gate (ker si dobesedno svinjski do gat!), spodnja majica, delovne hlače, srajca, površnik, čelada, usnjen pas, ki me je spomin jal na tistega, ki ga je Fotr spizdil iz JNA. Luč z akumulatorjem sva dobila v posebnem prostoru, kot tudi survival kit, ki je nekakšna kovinska škatlica, ki jo v primeru previsoke koncentracije metana odpreš, da izskoči cevčica, skozi katero dihaš svež zrak.

Ker so ravno ukinili jašek z dvigalom, sva šla pod zemljo z visečim vlakcem (tračnica je pod stropom), ki so ga vsi hvalili kot blazno pridobitev. Ampak hudič tako svinjsko ropota in je tako počasen, da sem ga imel dovolj že po dveh minutah. Neverjetno, da je tako pošastno počasno sredstvo tako hrupno! Poleg tega so vagoni neverjetno neudobni, sediš namreč tako, da imaš glavo praktično med koleni.

Kasneje sva prestopila na klasičen tirni vlakec, ki je kanček udobnejši in bistveno hitrejši. Pot je dolga – rudarji se do delovišča vozijo 40 minut. Midva sva izstopila prej in se, odpirajoč težka železna vrata, ki skrbijo, da ni prepiha, skozi vse ožje rove sprehodila peš.

Okolje je vedno bolj neprijetno in to pravim kot človek, ki ga je redko strah ali pa tega vsaj ne prizna. Ampak ko nad glavo poči skalna gmota, je to dvesto metrov pod zemljo tako zlovešč zvok, da sem videl trzniti tudi tastare knape. Mislim, res nagravžno zapoka. Skale se lomijo. Podporno stebrovje je seveda dobro zamišljeno in poleg lesenih tramov rove podpira še kovinska konstrukcija, ki je narejena tako, da se ob pritisku počasi poseda – sicer bi počila. Namreč, strop se dejansko niža in to spektakularno hitro – v enem mesecu lahko tudi za kakšen meter! Mat kurba!

Ko sva se bližala delovišču na koti 30, je za moje pojme postajalo neznosno. Lazila sva čez transportne trakove, med tramovi in pod kabli, občasno čofnila v mešanico vode, premoga in druge svinjarije, oster prah se je zažiral v nosnice in se mi lepil na prešvican ksiht, ob tem je pa še neznosno ropotalo. Da so fantje v tem sranju med osemurnim šihtom v treh izmenah celo nasmejani, se mi zdi skoraj neverjetno. No, drugače itak ne bi vzdržali.

Res so frajerji!

Na odkopu seveda delajo samo najboljši, zelo izkušeni in seveda tudi najbolje plačani. Ne brez razloga. Še pred osmimi leti je strop na delovišču pokopal pet rudarjev, večja je tudi ogroženost zaradi metana. Izključujoč vožnjo prebijejo na izkopu vsaj šest ur na dan. Jaz sem bil tam mogoče dvajset minut, vsega skupaj pa pod zemljo tri ure.

Po vsem tem brez težav rečem, da bi bil po poklicu skoraj raje mestni redar. Rudarje zdaj dosti bolj spoštujem. In po tej izkušnji se mi zdi katastrofa v Čilu še toliko bolj strašna.

  • Share/Bookmark
 
11 odgovorov na “Kapo dol vsem knapom tam dol!”
  1. spomincica - 1.10.2010 ob 09:33
    spomincica

    med mojimi predniki je blo bolj mal rudarjev, ker so bili nekam hecno prepričani, da je fajn hodit v šolo. :lol: ampak eden je pa bil in njega je nekaj deset let nazaj zasulo v rudniku. pa verjetno takrat še niso bili 200 m pod zemljo. kakorkoli, mislim, da moja klavstrofobija ni nič nenavadnega, če si znaš že od otroštva predstavljat, kako zlezeš v en mičken rov in nikoli več ne prideš ven.

    drugače pa, ja, rispekt vsem, ki lahko tam spodaj nardijo šiht ali pa dva skup. mene osebno daje za sapo že ob ogledu kakih turističnih jaškov, ko komi čakam, da pridem veeeen. :oops:

  2. Janez - 1.10.2010 ob 10:42

    Zanimiv kontrast delovnega okolja v prejšnji objavi (še posebej zadnja slika iz te objave in predzadnja iz prejšnje).

  3. Hotimir - 1.10.2010 ob 10:48
    Hotimir

    Ja res je. Vsaka jim čast. Jaz sem bil v Velenju…tam je 400 m globoko. Sedaj peljejo obiske samo v muzej ne več v realno jamo, kakih 200m globoko in še malico dobiš tam, pa potres simulirajo in govor (preklinjanje) knapov. Bil sem tudi v Idriji in Črni na Koroškem. Človek si težko predstavlja kakšno življenje so imeli knapi…groza. V Idriji mislim, da so rekli, da je bila povprečna življenska doba 38 let…

  4. Aljaz - 1.10.2010 ob 12:58

    Kot zanimivost, moj praded, ki je delal kot rudar v RTH, je dočakal skoraj 100 let brez opaznejših zdravstvenih težav. Do smrti je bil sposoben skrbeti zase, hoditi v trgovino, brati, … in povrhu vsega je še kadil!

  5. chef - 1.10.2010 ob 14:05
    chef

    @spomincica: Saj je pravzaprav vseeno, kako globoko si. Ko enkrat postane temno in zadušljivo in svinjsko, je dovolj neprijetno že 50 metrov pod zemljo.

    @Janez: Ja, ampak razmetano je pa enako, hehe.

    @Hotimir, Aljaz: RTH-ja, kje rje edini problem metan, ne moreš primerjat z rudnikom živega srebra, ker je živo srebro samo po sebi nevarno. Tam so imeli v zadnjih desetletjih obvezne zdravstvene preglede in dopuste, da so se spucali. Pred 100 leti pa ni bilo tako in ko so mi razlagali, da so imeli po 12-urne šihte, in to v časih, ko je rudaril z ročno štemarco, je bilo mene groza. V takih pogojih je človeka res hitro zvilo, potem pa vračunaš še splošno krajšo življenjsko dobo + nesreče, kjer so umirali tudi dosti mlajši od 38 let in imaš statistiko.

    Brez dvoma so pa knapi korenine in jaz se ne čudim, če dočakajo visoko starost. Ampak potem imam že raje, da me pobere infakrt pri 50 letih, kot da še pri 55. živim tam dol.

  6. Kobrowsky - 2.10.2010 ob 00:13

    Oprosti, ampak a se ne zavédaš, da z dajanjem kape dol knapom téiste knape življensko ogróžaš? Samtók.

    Mimogredé, panetóliko izkon téksta mepaza nima, kókčasa živijo krapi. Ba jeda stólét, ajrés?

  7. db - 2.10.2010 ob 11:22

    Dobro si napisal! Jaz sem imel srečo biti v RTH dvakrat. Prvič, že kar nekaj let nazaj v Trbovljah in potem, kasneje enkrat, tudi v Hrastniku. Naj samo rečem, da je moj prvi obisk tam med knapi, na čelu, pustil enega najmočnejših vtisov name. Pa kolikorkoli butasto ali patetično se že to sliši… :-) Tadrugič ko sem bil, sem naredil tudi nekaj fotk… http://www.dremelj.info/gallery_d/index.htm

  8. chef - 2.10.2010 ob 18:32
    chef

    Zelo hudo!

  9. anka - 4.10.2010 ob 22:19

    jaz sem bila pred leti tudi turistično v eni še delujoči jami v Zasavju. Grozljivo. Bila sem čisto pretresena. Nobeno delo na zemlji se ne more primerjati. Pa kako predpotopno je še vse. Kako pokajo tisti leseni punti. Kot bi se vrnili 500 let nazaj. Sprašujem se če je ta energija res tako potrebna. Ni čudno, da so knapi socilano gledano eno posebna skupina. Lahko si samo predstavljam kako grozljivo je v rudnikih na Kitajskem npr.ali Rusiji, ali Čilu. Človeka ne vredno življenje.LAhko samo rečem “srečno”.

  10. tadej - 29.10.2010 ob 14:18

    no no saj ni tako hudo,jaz sem v jami delal 10 let.zjutraj pač vstaneš in greš lepo kot normalen človk v službo.

  11. Luka - 29.10.2010 ob 18:20

    SREČNO POBJE! pa en vaš pregovor;) Bela N`Dela Plau Pundelk …tapravi že vemo zakva se gre;)

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.