Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Vonj po Provansi

Komentiraj

Objavil/a chef 8.09.2010 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks

Prepričan sem, da sem že pisal o Süskindovem Parfumu1, a je v moji blogovski solati toliko prispevkov, da tega ne najdem več. Gre, skratka, za eno od najljubših mi knjig, ki je napisana tako vrhunsko gnusno, da bralec skozi besede kar zavoha pariško svinjarijo 18. stoletja, kjer je odraščal ta norec Grenouille, ki je življenje posvetil iskanju ultimativnega vonja, njegove perverzije, ki ga je vodila skozi življenje. Norec s praktično nadnaravnimi vohalnimi sposobnostmi je na poti do svoje nirvane seveda končal v Provansi, deželi dišav, v njenem središču, mestu Grasse.

Potem, ko sem v Kölnu obiskal nekdanjo fabrko parfumov gospoda Farine in prebral Süskinda, sem se nad dišavami navdušil do te mere, da jih ne samo izjemno spoštujem, ampak občasno tudi uporabljam, največ prav Kolonjsko vodico – pisano z veliko začetnico. Eno od parfumerij v Grassu sem videl že pred leti, ko smo v te kraje potovali v okviru dijaške ekskurzije, ampak takrat me je bolj zanimalo, kdaj in kje bom ušpičil naslednjo svinjarijo. Tokrat sem v čudovitem mestecu, ki je zraslo na enem od mnogih provansalskih gričev, poiskal parfumerijo Fragonard.

Prvič sem tisto majhno parkirišče falil in moral narediti še en krog okoli griča, s katerega se ozka cesta na drugo stran spušča tako strmo, da s svojim avtom ovinkov ne bi mogel zvozit iz prve. Navsezadnje mi je uspelo parkirat pod kostanji ali karkoli so že bila tista drevesa. Okolica je grozna, po francosko zmahana in svinjska. Pravzaprav je neverjetno, kako jim uspe določene predele tako zanemarit, da so kot v Albaniji, samo da je malo bolje. Povprečen Slovenec, redoljubnež, ki v nedeljo že ob sedmih zjutraj striže živo mejo, se bo ob tem zgrozil in Francoze ozmerjal s cigoti, meni je pa ravno to všeč. Boli njih! Živijo v svinjariji, nočejo se učit tujih jezikov in so totalni ignoranti, ampak živijo pa bolje od tistih revežev, ki ob sedmih zjutraj režejo živo mejo.

Zraven tega pa že stoji parfumerija, ki jo hvalijo kot prvo v Grassu, dišave naj bi začeli proizvajati leta 1782. 1926 so jo odprli za javnost in do danes imajo eno izpostavo še v kraju Eze tik nad Azurnim morjem. Glavna tovarna pa je nekje v okolici starega mestnega jedra. Finta parfumerije je v tem, da turistom brezplačno razkažejo tovarno oziroma postopke izdelovanja parfumov, recimo dolgotrajno in komplicirano maceracijo, ki se je danes ne poslužujejo več …

… ali druge postopke, kot je recimo ekstrakcija, za kar tudi porabijo grozovite količine cvetov. Predstavljajte si, da govorijo o tonah cvetov za nekakšne zelo, zelo majhne količine ekstrakta, in seveda je jasno, da so cvetovi peresno lahki … Ob vsem tem postane cena parfumov skoraj razumna …

Po posebnih postopkih izdelujejo tudi naravna mila … sem že povedal, da sem nor na mila? How gay is that?

Vse ekstrakte takole sortirajo po flaškah in potem natančno zmešajo po načrtih, ki so jih naumili nosi (“nose”), modeli, ki obvladajo vonje tako kot enologi okuse.

Ko si že ves mehak in zadet od vonjav, te pa na izhodu olupijo kot blesavega, ker ven ne moreš ne da bi kupil parfum. Mislim, da sem v fabrški trgovini mimogrede zapravil slabih 300 evrov. Da imaš kolena še bolj mehka, poskrbijo tudi silovito fletne punce.

Sumim, da je način prodaje v tej parfumeriji precej podoben prodajanju izdelkov v 19. ali na začetku 20. stoletja, ko je dama prišla zapravit malo morje denarja za parfume, ki so takrat še bolj držali ceno. Skoraj neverjetno je, kako se te punce ukvarjajo s strankami. Tester gor pa dol pa to je svež vonj limone pa kombinacija sivke in vrtnice pa tega in onega pa a slišite pomladansko petje ptic in šelestenje travnih bilk … Domov sem se odmajal s svojo flašo Concerta, ki je, pazi zdaj: preprosta, elegantna aromatična harmonija pristne sadne svežine – mandarine in bergamota (WTF je to?), obogaten s čajem, pomarančo in jasminom. Skratka, da dol padeš! Zdaj, ko to berem, mi je žal, da si nisem privoščil še enakega after shavea in šampona. Mimogrede, ste vedeli, da v stekleni flaški parfum vzdrži le dve leti? Zato je moj v srebrni flaši, ki ne prepušča svetlobe.

V neznosni vročini, ki je pritisnila okoli enajstih dopoldne, se Bibi ni ljubilo še v pravi muzej dišav, ki je streljaj višje v mestu, in to se mi zdi prava škoda. Sem pa izsilil, žal prekratek sprehod po mestu, ki je še vse kaj več kot samo ena ogromna parfumerija. Čudovito je …

  1. Zadnjič sem kupil DVD, ki me je seveda razočaral.[]
  • Share/Bookmark
 
11 odgovorov na “Vonj po Provansi”
  1. Biba - 8.09.2010 ob 18:22

    Bibi se ni ljubilo? Madona, kok ti nakladaš. Prov revež si bil. Bolj kot jaz, otrok in pes, ki smo hodili od pol devete zjutraj do sedmih zvečer pri 35-40 stopinjah :lol:

  2. Martin - 8.09.2010 ob 18:38
  3. Mašon - 8.09.2010 ob 18:59
    Mašon

    mmm, parfumerije… nas so gnali v Fragonard v Eze… in bi tut jest zapravla 300€, če bi jih mela, tko sem jih pa 60 (2 parfuma), ampak vsekakor bom še tja pršla :) najboljš pa je, ko so pri nas desci kupovali (kao) ženske parfume zase… in potem ugotavljali, kako na vsakem drugače dišijo. moji izbiri pa sta diamant in eau fantasque :)

  4. magrateja - 8.09.2010 ob 22:02

    bergamot je tista aroma, ki jo dodajo črnemu čaju, da nastane earl gray :)

  5. ana - 8.09.2010 ob 23:04

    ta objava je pa čist meni pisana na kožo…smatram se za bolestno oboževalko vonjav – parfemov & co. in menim (hohoho), da imam extremno izostren vonj ter mi je posledično neznansko žal, da me ni moja usoda popeljala na pota, kjer bi bila snovateljica parfemov, lastnica taprave parfumerije ipd…

    kolegica mi je pred leti prinesla solid parfem iz Fragonarda. Še danes ga imam – dozico in v robovih še malo tega božaneskega parfema.

    kako sem ti fauš heeeh da si zapravil 300 evr…najbrž si se fajn založil…evo za parfeme v kakršnikoli obliki bi dala svoje bogastvo.

    zato med drugim obožujem Francijo…zaradi zakladnice vonjev. Tapravih, nestandardnih, magičnih….čist se raznežim, no.

  6. Jurij - 9.09.2010 ob 08:56

    http://sl.wikipedia.org/wiki/Bergamot

    Midva z Alešo sva imela sok iz jagode in bergamote, poreklo Kalabrija. Sok vrhuhunski sto na uro. Tip, ki ga je delal pa totalen kreten, tako, da ga nimava več. Je pa bergamota zelo aromatična in ima res tak sexy vonj in okus.

  7. chef - 10.09.2010 ob 00:52
    chef

    @Mašon: Problem je v kreditni kartici …

    @Martin: A si mi ti kradel fotke, haha.

    @ana: Jaz sem imel bolj malo od tega.

  8. sushi - 11.09.2010 ob 00:54

    Lepo…že njihova spletna stran je tako huda, da se komaj zadržim..;)

  9. Nergač » Veliko svinje - 13.09.2010 ob 18:01

    [...] bavarskih varilnic. Kaj več o tem izletu napišem v prihodnjih dneh (najprej moram zaključit Francijo), zaenkrat pa ponujam kratek kulinarični sprehod v slabih fotografijah, ki sem jih posnel s [...]

  10. Nergač » Grasse v nekaj korakih - 4.10.2010 ob 08:36

    [...] pod Potopisi, miks Če vas bodo peljali v Grasse z avtobusom, boste stoodstotno obiskali eno od parfumerij, morda celo muzej dišav, manj sigurno pa je, da vas bodo peljali v središče mesta, ki je [...]

  11. Nergač » Je smisel življenja ležanje na plaži? - 3.11.2010 ob 18:02

    [...] kopice avtodomarjev, ki so seveda pametnejši, in rinejo v Provanso bolj ali manj samo spomladi ali jeseni, sem slišal za čudovito, nekaj kilometrov dolgo plažo med [...]

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.