Nergač

Potem, ko je Fotr zamudil prvo izvedbo koncerta Paca de Lucie z bendom v Cankarjevem domu, je bil ob mojem sms obvestilu, da se v Križankah obeta ponovitev, in to kar dvakrat, tako vesel, da je častil še sestro in mene. Najbolj sem se bal, da bodo karte, ki sem jih pomotoma kupil skrajno desno (res pa v drugi vrsti) eno navadno sranje. Kot se je kasneje izkazalo, je bilo še kar vzdržno. Je pa res, da je akustika v Križankah tako obupna, da sem prvih deset minut razmišljal samo o tem, kako je bil v Cankarju sound trikrat bolj poln. Ko je Paco koncert odprl v solo nastopu, je nekajkrat iz zvočnikov prav predirljivo zabrnelo in sem se bal, da tip trga strune – mislim, dobesedno.

Ker res trga, ej.

Ampak tokrat me je bolj kot njegovo ubiranje strun presunil vokal in preden sem se navadil, so mi nekaj časa stale pokonci vse kocine, ki jih premorem. Za slovensko dušo je to po mojem skoraj preveč in je težko razumet, da se pripravijo do tako pristnega izražanja. Da o plesalcu ne govorim. Tokrat je pokazal še nekoliko daljši nastop oziroma celo dva, saj je bil med koncertom odmor.

Paco z družbo (tolkalist, bas kitarist, klaviaturist/orgličar, spremljevalni kitarist in dva vokalista, ki jima je pomagal še plesalec) se je tokrat koncerta lotil bolj džezovsko in na trenutke se sploh ni zdelo, da je gospod pravzaprav velikan flamenka. Po svoje me je to jezilo, ampak muzika je bila genialna, tako da je občinstvo, Križanke so bile prvi dan nabite (čeprav so še zjutraj po vseh medijih težili, da so karte še na voljo), zares uživalo. Več kot očitno se pristni nastop glasbenikov prelije tudi v pristno dojemanje poslušalcev. Zato se ne gre čuditi, da smo po koncertu ploskajoč stoje vztrajali več minut, dokler niso za odrom končno pokadili cigaret in se vrnili. Paco se ne sili z navlako kot je pretirano govorjenje, kar bi si prav lahko privoščil in potem v monologih nabijal in nakladal, kot to počne cela vrsta glasbenikov, ki navsezadnje v vsem pametovanju izpadejo kot zadnji zahojenci.

Ne. Posedli so nazaj in odigrali Entre dos aguas. Perfektno. Z dolgimi solažami na vseh inštrumentih. Presunljivo. Še en stoječ aplavz.

Če danes ne bo spet napolnil Križank, sem opica. Oziroma ne, opice so tisti, ki ne bodo zasedli še zadnjega stola.

FOTOGALERIJA