Učna minuta gravitacije
Komentiraj
Objavil/a chef 23.08.2010 ob 18:00 ob 18:00 pod Zabava, miks, Šport
Nekaj je jasno. Nisi pravi dedec, dokler se ne vržeš iz aviona z višine 4000 metrov.
Hočem povedat … Kaj takega, ej!
V reviji Potepanja imamo tudi rubriko Zabavna narava. Opisujemo naravno dediščino in poskusimo naredit še nekaj odbitega. Enkrat smo se šli sankat, čolnarili smo po Kolpi, pred časom sva bila z Bibo na soteskanju na Pršjaku, pozimi pa sem pri minus dvajsetih stopinjah lezel v Pekel pogledat zaledenele slapove. Ampak skok s padalom nad Piranskim zalivom je najboljša stvar kar sem jih doslej počel in, oprostite, bolje je od seksa.
Za skok sem se dogovoril s Šolo Paranoio, ki tandemske skoke opravlja v Bovcu in na Obali, iz Aerodroma Portorož. Sobota je bil pravi dan za pot na morje! Prometna poročila so razlagala o gneči na avtocesti, o 20-kilometrski koloni, nič pa niso povedali, da je kolona tudi na stari cesti. Od Viča do Vrhnike sem se peljal točno 63 minut (po avtocesti bi bil seveda prej). Nekje pri Logu pri Vrhniki so potem uradno povedali, da je gneča tudi na stranski cesti. Zadnjič sem poslušal prometna poročila!
Padalci so same face in hitro smo se ujeli. Ob zbijanju šal smo čakali na dovolj nizko sonce za nekaj primernih fotk v zraku, težil sem namreč, da hočem objavit fotko s Piranskim zalivom v ozadju. Kar je pri 200 km/h s fotoaparatom na čeladi precej zahtevna, kot je dokazal Matevž, pa ne tudi nemogoča naloga. Žal nas je zjebala vlaga v zraku, bilo je pač vroče in v takem vremenu je vidljivost nikakršna. No, nič ne de, fotk imajo malo morje že od prej. Ko sem si enkrat oblekel kombinezon in mi je partner v tandemu Jernej razložil, na kaj moram paziti, je čas do vkrcanja na smešen majhen avionček minil kot bi mignil.
Seveda sem najprej razdelil nekaj avtogramov …
… in potem v slogu Top Gun na avion. Levo vaš najljubši bloger, na sredini v ozadju v rdečem Matevž, fotograf, desno v črnem Jernej, v ozadju moja mati kvari mačo sliko. Ne vem – a je tukaj več testosterona ali adrenalina?
Avion je mala prdalica brez vrat, tako da bi lahko med letom molil desno nogo ven.
Panoramski polet nad soline je bil čudovit. Nad zalivom smo obrnili in čez Umag preleteli, mislim, da Brtoniglo, potem Buje in se v dvajsetih minutah dvignili na 4000 metrov. Jernej je zategnil pasove in pri vsej tej mačo zadevi je nerodno le to, da sem mu tik pred skokom sedel v naročju. Priznam, da me je v zadnjih trenutkih, ko sva zlezla na rob in so mi noge zabigljale ven, rahlo stisnila prpa. Matevž je nekaj fotografij mojega presranega ksihta posnel viseč iz letala …
V bistvu ni bil pravi strah kot sem ga vajen recimo če se komaj izognem nesreči. Zdaj sem samo skušal misliti na nič. Ko smo se prekucnili ven iz aviona, tudi nisem mogel misliti na karkoli. V prvih trenutkih sem sicer ostal pri sebi, ampak brez vsake orientacije, časovne in prostorske.
Seveda sem najprej vse naredil narobe. Odskočiti bi moral z nogami skupaj in čim boplj nazaj, videti je bilo pa takole:
In takole:
Kot vidim s fotografij, sem se samega sebe zavedel kakšne tri sekunde po odskoku in po petih sekundah sva z odprtim smernim padalom že takole kontrolirano padala proti tlom.
Pri tem se mi zdi najbolj neverjetno, kakšno sposobnost gibanja imajo teli fantje v zraku. Matevž je skočil pred nama, potem je posnel nekaj fotk iz pozicije nad nama, nakar se je, na lepem, pojavil v najini višini, obrnjen proti nama. Jaz sem užival kot že dolgo ne. Ker v zraku zaradi fotošutinga nisva delala prevalov in podobnih neumnosti, sicer nisva dosegla 20o km/h, ampak tudi pri 180 ti veter faco potegne nekam nazaj in imaš občutek, da ti bo utrgalo kožo.
Vse je novo – pospešek, hitrost, veter, grozovito bučanje, preklemansko suh zrak … Nič ti ni jasno, razen, da je to najbolj faking noro dobra stvar, kar si jih preksusil. Tik preden je Jernej odprl padalo (na višini 1500 metrov, po slabi minuti oziroma 2500 metrih prostega pada), sem, kot je razvidno iz fotk, počasi pogruntal, da bi se bilo dobro še malo razgledat.
Pa je že cuknilo in iz slabih 200 km/h sva v 200 metrih višine zabremzala na 15 km/h.
Situacija se je prav fletno umirila, zajadrala sva točno nad letališčem …
… in nad solinami.
Malo sem poskusli šofirat, naredila sva še levo in desno spiralo – kar je za želodec ob vrtenju in pospeševanju do 80 km/h dosti bolj obremenjujoče kot bi si mislili. Potem sva bila žal že pri tleh. Pristanek je burek, vsaj za kekca, ki se vozi spredaj.
Vse naredi pilot zadaj, jaz sem samo stegnil noge in se udobno usedel na travo.ž
In po pristanku samo še : VUUUUUUUUHAAAAAAAAA!
Hvala fantje, da ste me dol pripeljali celega! Kdor si želi skočiti, pa naj prečekira www.solaparanoia.com. Fantje so kul, doživetje pa tako, da bi moralo biti obvezno kot za muslimane romanje v Meko. Aja, morda se bo komu 190 evrov zdelo veliko … saj je. Ampak glede na noro izkušnjo … vredno vsakega centa! Bolje to kot podaljšan vikend valjanja v Grčiji!
Nova kljukica v moji črni knjižici.
Aja, tisti prosti pad v Gardalandu… tisto je eno navadno sranje.
že samo branje je tako navdušujoče, da že zbiram potencialne kandidate za družbo! d best!!!
Dobro, da mi ni treba dokazovati, da sem pravi dec. Ker sem fuč že v steklenih dvigalih.
Aja, dokler se drugi mečejo iz avionov, je tudi meni vse super.
Why jump out of a perfectly good aeroplane ?
spodobno narejen blogec (pa takole čez palec tudi druge priprave in izvedba … ) twelve points
Maaa sanjam že par let o temle
Fouš! Koliko je pa stalo če smem prašat?
Lepo, odlično. Ne le, da avion ni imel vrat, po eni od slik sodeč si sedel kar na krilu.
Sicer pa je tvoj avion prava jahta v primerjavi z An-2, iz katerega sem skočil jaz. Vrata je sicer imel, ampak bil je kanta na tretjo.
Mene je pred skokom kar malo prpa zagrabila, predvsem, ko sem gledal vajence, ki so kot potekočem traku eden za drugim izskakovali na 1000 in 2000m. Ampak nisem pokazal, da cvikam. Lepo sem mojstra ubogal vse, kar je rekel. Ko me je prekucnil ven, je bilo prpe konec. Ja, prosti pad je superca, tisti del s padalom pa nič kaj prijeten za želodec.
Skratka, bilo je nepozabno. Adrenalin, še ves dan sem bil nekako bolj miren kot ponavadi.
Žal pa me niso fotografirali – tega niti ni bilo v ponudbi, je pa najbrž res, da so primorci bolj podjetni od gorenjcev. No, morda so se tudi ti v 9 letih izučili malo businessa.
Vse, kar lahko rečem, je vauuuuuu! Js bi tuuuuut!
@Ana: Saj pravim, vsak mora enkrat poskusit. Potem bo šel verjetno tudi drugič
@Snowblind: Glede na to, da je imel padalo s seboj tudi pilot …
@thunderstorm: Stane 190 evrov. Ki pa so zelo dobro naloženi. Mene so sicer za potrebe članka peljali zastonj, ampak naslednje leto se vrnem in jim plačam.
@blitz: Ja, avion je bil kar zaupanja vreden, čeprav je prdel kot kosilnica. Vnaprej sem bil prepričan, da bom celo pot ves trd z avionom, pa sem se potem kar junaško držal, tako da sem nad samim seboj presenečen.
… aja! Tis taprav dec
@buba: Pa daj!
Real men crash land.
… svaka čast 
Slovenj gradec je zakon za take podvige. Boljše od seksa…kako si to mislil? lp
uaaa, mene že branje & slike freakajo out. skok s padalom in bungee sta zadevi, ki ju ne bom nikol nikol nikol nikol probala. ker mislm da me je strah (ne pravim da ni to čist neracionalno… tko čist, ampak zato je še tok hujš) čist vseh elementov tega… športa. in občudujem vsakega, ki si to upa
tko da samo thumbs up.
Čestitke!
Aja, sem pozabila čestitat. Ne morem pomagati, jaz imam vrtoglavico že če je rob pločnika malo višji.
Phuh, poštena cena, ampak se zihr splača. Sem šla bungee in je bil najboljši občutek v življenju, samo tole zgleda še boljše
Evo, naslednji korak pa šolanje za samostojno skakanje, da ne več boš nekomu v naročju sedel. Ko sem jaz skakala je blo še vse skup precej v povojih, tako da prav daleč tud zarad premal volje nisem prišla, imajo pa zdaj fantje novo šolanje, kjer te najprej peljejo v vetrovnik in potem baje narediš par skokov v partnerjem in si ready za samostojne akcije. Če ti je to boljše kot seks, potem si popoln kandidat
tud v lescah je skok lahko zelo navdušujoč
Ali prav vidm, da je frčoplan malo zalepljen s silvertejpom
http://bit.ly/18OfUl
Čestitke za doživet opis. Tale zastonj skok se jim zna hitro povrnit, čeprav je od naklepov v komentatjih do izvedbe še kar dolga pot.
Dvomotorno letalo z uvlačljivim podvozjem, to je pa ja že luksuz, kaj bi vi ljudje še radi?
Super napisano, ampak mene bi kvečjemu kakšen ček s štiri ali večmestno cifro prepričal, da bi se vrgel dol.
Pa drugače nimam težav z višino, letenjem.
Respect.
Zdaj ko gledam tole junaško prvo fotko, si mislim, da je sama sreča, ker sem se razmeroma dobro držal. Če bi bil ves presran, bi res bedno izpadlo. Je pa res, da so ljudje na vseh fotkah grozovito navdušeni. Jaz mislim, da od samega začudenja enostavno pozabiš, kaj bi se lahko zgodilo v najslabšem primeru in mene osebno sploh ni bilo strah – pravzaprav sem se počutil blazno varno. Ampak zdaj razmišljam … 2500 metrov preletiš v minuti … do dol te pa loči samo 1500 metrov. V bistvu imaš zelo, zelo malo časa
@Janez: Avionček je bil res prav nobel, samo kakšen boljši zic kot moški bi prav prišel, hehe.
Ja, skok s padalom je bomba. Pri mojem sva z inštruktorjem izvedla še preval, tako da sem sekundo ali dve padal s hrbtom proti zemlji in gledal trebuh aviona, kako se oddaljuje… kot da bi ležal na morskem dnu in opazoval plavalce na gladini… bilo je fenomenalno, le da mi je v trenutku, ko se je odprlo padalo, sunek oziroma pojemek zbil ves zrak iz pljuč… ampak kaj bi to, izkušnja je vrhunska!!! In čestitke za dober zapis…
Banzaiii!
Yippie-kay-yay, motherfuckers!! -ŠPLJAC- 
Ja če mi kdo plača, grem takoj. Drugače pa, če bi imel denar, sedaj ne bi visel doma
Odlične slike – mega so te obeležili. To bo za celo življenje.
vidim pa pa tvoj inštruktor pa ni prakticiru glave nazaj na njegovo rame. Mene je zategnu nazaj na puno. Nad morjem more biti tut noro. drugače pa, slovenj gradec, 4000 jurji, skozi oblak… noro. Kaj pa občutku po? Jst sem bil ene tri ure čist uničen, kod da bi mel groznega mačka. Pa nevem al sem sam jst tak kekec al…
@Jean Tonic: Jaz sem sunek občutil samo kot manjše razočaranje, ker mi je bilo koj jasno, da je fertik.
@NordStar:Jap, tako dobrih fotk samega sebe nimam.
@mihapiha: Takoj ko sva pristala, sem od navdušenja vpil kot norec. Utrujen pa nisem bil, nasprotno – poln energije in do treh, štirih zjutraj nisem spal.
Jap, to je pač adrenalin.
Zavidam ti. Vsak dan v službi gledal jadralne padalce nad glavo. 300-400m stran gor na hribu imajo vzletišče – upam da je pravi izraz. Sem rekel, da je to treba probat, še raje pa z zmajem.
Si me spomnil na moj skok pred petimi leti. Čisto razumem tvoje pisanje, občutki so neverjetni. Mene je adrenalin držal še kar precej časa
. In res šele mnogo kasneje človek začne razmišljati, kaj če… Ma nič kaj če, to je treba poskusit vsaj enkrat v življenju:)
Mene je pri prostem padu presenetilo to, da je bilo prav težko dihat (kar je pri nekaj več kot 180km/h verjetno precej normalno, hehe, ampak me na to prej ni nihče opozoril in me je zagrabila rahla panika, za nekaj sekund). Jadranje s padalom in spirale pa mi niso povzročale prav nobenih neprijetnih občutkov, nasprotno – odlično je bilo tudi to.
Meni se je ta izkušnja zdela res ena boljših v življenju, zato vsem, ki imajo “jajca” in finančno možnost toplo priporočam, da poskusijo. Pa še to – mogoče se komu zdi škoda dati nekaj dodatnih evrov za snemanje skoka, vendar je vredno vsakega centa. To je en tak čisto poseben spomin za vse življenje, ko si ponovno zavrtiš film, podoživiš vse skupaj ponovno. Kul.
A če grem jst tut pisat za potrebe članka za šolski glasil grem zastonj?
Skoki s padalom imajo pred potapljanjem po moje eno veliko prednost. Ne moreš iti v napačno smer.
Drugače pa predlagam da naslednjič poskusiš še let z akrobatskim letalom (seveda ne panoramski). To mora biti po moje še bolj divje, ker so sile na telo večje, je pa res, da ni takšnega stika z “naravo”, kot pri prostem padu.
Jebela, descu si se usedel v naročje? Jest bi skoču samo z Avbeljco……
@blizt: Na gorenjskem vas posnamem isti pro.kot sem Mateja tk da na gorenjskem biznis laufa na pouno a n;) snowblind: realno gledano verjemite, da je zelo lepo skakati iz letečega aeroplana kajti priti ven iz letala, ki se je odločilo samo še strmoglaviti, zelo težko oz.praktično nemogoče…
…aja pa na gorenjskem oz.kjer koli drugje vam ponudimo praktično vse kar se tiče aviacije pa še česa drugega;) tandemske skoke, posnetke le teh, slike le teh, pa demo skoke, pa letenje z letali, pa se kaj bi se naslo a n
…
contact: +386 40 212 149 Matevž
@Damjana: Saj meni se je spirala tudi fajn zdela, ampak nisem pa pričakoval takega pospeška. Bi pa rekel, naj to poskusijo tudi tisti, ki nimajo jajc. Strah je treba premagat!
@Lisa: Poskusiti ni greh, ampak po mojem imate premajhno naklado in ciljno publiko, ki komaj zbere za liter vina
@dr. Onyx: Baje je kar dober stik z naravo, sploh ko bruhneš.
@laufar: Ženske ni bilo pri roki. Saj, dokler je mehko, ni panike.
[...] Sam sem najbolj vesel, da sem odkljukal še eno norost svojega življenja – in preživel. Skočil sem s padalom in si iz zraka ogledal Piranski zaliv. Poleg vseh drugih dogodkov, na katere vabimo v koledarju [...]
Fletno! Me je zamikalo… se pa bojim, da bi me zasvojilo.
Res enkratne fotke! 
Priznam, da še nisem skočil s padalom, sem pa z jadralnim letalom bil sam v zraku že pri svojih šestnajstih letih.
A opcija, da skočiš sam, pa ne obstaja?
Seveda obstaja opcija da skočiš sam, prijaviš se na tečaj in potem akcija
http://www.prostipad.si/
[...] junij ter 9. in 10. julij). Če bi bilo možno 29. marca, mi lahko verjamete, da bi šel še enkrat preskusit gravitacijo. Mislim … bungee s solkanskega mostu? 55 metrov? Burek! To je prava stvar. Če koga mika, [...]