Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Levanto

Komentiraj

Objavil/a chef 17.08.2010 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks

V Ligurijo sem si želel že prejšnjo pomlad med prvomajskimi prazniki, a je bil zaradi slabega vremena načrt spremenjen in smo potegnili do Kalabrije. Letos pa je bilo tako, da še v Veroni nisem vedel, kam pravzaprav gremo. Jaz bi najraje že prvi dan pičil v bližino San Rema, kar bi bilo seveda povsem izvedljivo, a navsezadnje sem odvil proti Modeni, in mimo Parme v Ligurijo, v Levanto na severnem koncu narodnega parka Cinque Terre. Mestece se mi je v nekaj dneh tako priljubilo, da bi bržkone vzdržal tudi dva tedna.

Camping Aquadolce, boljši od obeh kampov, ima odlično lego (drugi obupno), sicer razmeroma daleč od obale, zato pa le tri minute do središča mesteca – ki je pravzaprav zraslo ob morju. Po dolgem času sem bil spet v urejenem italijanskem kampu, kjer so bila stranišča celo opremljena s papirjem, školjke pa so bile robotske in do konca nisem ugotovil, kako delujejo. Razen tega, da smo bili malo preveč natlačeni, Italija pač, je vse špilalo tako kot mora. Sosedi so bili pa itak bolj ali manj Nemci, Nizozemci ali zelo normalni Francozi, ki na počitnice ne pridejo razgrajat. Temu Cinque Terre niti niso namenjene.

Morje je v tem delu – in verjetno tudi drugod v Liguriji – nikakvo. Plaže sicer so, a natlačene do maksimuma, ob tem pa pes nima tam kaj iskat. Meni je to kar prijalo, saj je bolj ali manj pomenilo, da sem z izgovorom, da čuvam Nevo, s knjigo v roki  sedel v prijetni senci ob še bolj prijetnem vrčku piva. Hočem povedat, da me morska voda in vse kar je z njo povezano, vročina, mivka, gneča, debeli vampi, goli otroci, kričnje, (…) hudo odbija.

Na dopustniško rutino sem se v Levantu hitro privadil. Ker sem že star, siten in me celonočna žuranja do daske pa potem spanje na pomolih ne zanimajo več, so mi na dopustu še najbolj všeč jutra. Nič ni treba delat, ampak v šlapah v srajci s samo enim zapetim knofom, kar je v Italiji itak normala, oddrsaš do najbližjega kafiča.

Najbolj me je navdušilo, da Levanto niti ne daje vtisa pretirano turističnega kraja, čeprav se to avgusta, ko navalijo Italijani, verjetno malo spremeni. Julija pa je bil cirkus ravno pravi. Problem je samo majhen pes, ker ko to vidijo stare italijanske babe, se čas praktično ustavi. Poljubljajo jo na kosmat trebuh, mrcvarijo, vzdigujejo jo in si glavo pritiskajo na gromozanske prsi pa cvilijo “che bella signora, ma che bella!”, da je ubogi pes čisto zmeden.

Klasična gneča, trikolesniki, ki v ovinkih šibajo po dveh kolesih in njihovi vozniki, ki kričijo med razbijanjem s kištami kokakole po kesonu pa gazde trgovin, ki pometajo pločnik pa cele majhnih avtomobilčkov, ki rinejo tja, kamor meni še na misel ne bi prišlo pa tisti, ki se vseeno za minutko naslonijo na šank in srknejo espreso, vse to je meni blazno všeč in kolikor mi grejo Italijani po kakem tednu dni počasi že na jetra, se mi zdijo po svoje kar fajn narod. Zato jih pa Slovenci tako težko prebavimo.

Še v nobenem italijanskem mestu nisem videl toliko kolesarjev, je pa res, da ponavadi italijanska mesta nimajo con za pešce. Levanto jo ima. Jasno, z izjemami. Ki jih je po moji oceni kakih 80 odstotkov. Ostali pa pač pogoljufajo.

Tudi kakšnemu Italijanu gre fuzbal ne jetra.

V središču je mogoče dobiti praktično vse. Kot da bi se sprehodil po Trubarjevi in bi poleg oblek in čevljev lahko kupil še polnilec za telefon, francoza, kamping stolček (vse to sem pozabil) in še pasji nagobčnik, jeklenko, moped ali škaf, avto bi pa lahko popravil malo stran, recimo na Resljevi.

Če se prav spomnim imena, je mesto nastalo ob potoku Cantanara. Ker je iz notranjosti zaradi strme, ampak res strme obale težko dostopno, so Genovežani, ki so itak raje pluli po morju kot jezdili, v 13. stoletju umetno razširili njene bregove in dobili rečno pristanišče za manjše tovorne barkače.

Tega morja zdaj ni več, je pa del od lože (na fotki levo) lepo odprt proti morju in tam so naredili park (in nad njim zgradili edinstveno vpadnico v mesto z enosmernim prometom, ki ga ureja semafor). Loža iz 14. stoletja pa še vedno stoji in pred njo prirejajo različna penzionistična praznovanja ali opere.

Kamorkoli se obrneš v okolici kampa, naletiš na obzidje. Smo mu tudi sledili do stolpa z majhnim smešnim zvončkom, ki se ga je videlo in malo tudi slišalo iz kampa. Od stolpa se pot vzpenja še više v hrib, a sem že po nekaj sto metrih obupal, vročina je bila pač neznosna že ob sedmih zjutraj.

Zato pa je kar dober razgled na Levanto. Za naslednji dve fotki sem tvegal življenje, takrat Bibi še ni bilo vseeno zame in je težila, naj vendar pridem dol, ker bi se lahko ubil ali bi me pa pičila smrtonosna kača. But it was the view to die for. Fotka malo bolj od daleč … omenjeni obrambni stolp z zvončkom, morje, cerkev sv. Andreja in tam za njo, jebenti, kaj je pa tisto?

Malo več zuma razkrije čudovit grad, ki so ga najprej postavili v začetku 12. stoletja, potem pa v sedanje stanje spravili v 16. stoletju. Bojda je imel graščak pod zemljo izkopana dva rova: eden je vodil do neke cerkve, pa ne Andrejeve, drugi pa na plažo.

No, še ena fotka cerkve sv. Andreja, da malo razjezim antiklerikalce. Vsi vemo, da je to italijanska gotika, beli marmor so menda pritrogali iz Carrare, najbolj zanimivo v teh koncih pa je, da se čisto vse cerkve ponašajo s takole ogromno rozeto. In ja, z zvonenjem niso nič manj nadležni kot naši dušni pastirji – v bistvu so tukaj še hujši in direkt v kamp se je slišalo razbijanje vsake četrt ure.

Kaj češ, dolce vita! Tam folk uživa, pri nas je pa smisel nedelje v tem, da v nedeljo že ob šestih zjutraj postrižeš živo mejo.

  • Share/Bookmark
 
6 odgovorov na “Levanto”
  1. tecnoba - 18.08.2010 ob 11:46

    ker je ratalo skoraj patološko, naj te spomnim, da si bil tudi ti nergavi, cmeroči in verjetno precej glasen otrok.

    pa še nekaj kar spada pod prejšnjo >> pravi žur bo pomojem tudi tuki… and good value for money…

    http://www.kinosiska.si/sl/dogodki/glasba/2010-09-11/parovstelarband_a/169/

  2. sushi - 18.08.2010 ob 14:58

    …super zapis in lepe fotke!

  3. Ziga - 18.08.2010 ob 17:50

    super zlo lepe fotke. nasploh lep blog

  4. chef - 18.08.2010 ob 21:08
    chef

    Hvala!

  5. Nergač » Od Ligurske do Azurne obale - 6.09.2010 ob 18:01

    [...] bolj zanimiv, prištejmo neznosno vročino, ki pa je bila v tem delu obale vsaj bolj suha kot okoli Levanta, kjer je bilo enostavno nevzdržno. Seveda promet – ob vsaj enaki gostoti kot v Sloveniji med [...]

  6. Nergač » Je smisel življenja ležanje na plaži? - 3.11.2010 ob 18:02

    [...] odvajal vročino in si privoščil ledeno mrzel pir, ampak mi je šlo vse skupaj grozno na jetra. V Levantu je še šlo, ker je bilo vse skupaj urejeno na malo višjem nivoju (vključno z najemom ležalnika [...]

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.