Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Majska Potepanja

Komentiraj

Objavil/a chef 23.04.2010 ob 07:30 ob 07:30 pod Potopisi, Travelling Without Moving, miks

Tako hitro je še nismo naredili, pa mislim, da je ta številka vseeno najboljša doslej, morda zato, ker je pomladna. V njej na 80 straneh izveste nekaj o dolenjskih gradovih pod Gorjanci, skoraj vse o cvičku, zakaj v Zbiljskem jezeru ni več rib, kako sta v ZOO park Rožman prišla medveda, o prvih postojnskih turistih, kako so mleli Prekmurci, kaj se bo dogajalo na festivalu Jazz Cerkno, kako so včasih v Ankaranu letovali menihi in kako je družina Udovč veslala po francoskih rekah. Kot vedno tudi tokrat objavljamo, kaj je novega v slovenskem turizmu.

Na revijo se lahko naročite na maja[at]as-press.si ali jo kupite v večjih trgovskih centrih in na bencinskih pumpah OMV in Petrol. Ob zdajšnjih cenah goriva, zadnjič sem dal okroglih 80 evrov za tank, se tisti slabi trije evri sploh ne bodo poznali.

Ko je še evro preveč

Zima se je zdaj vendarle končala in v priljubljene slovenske kotičke bodo spet prihrumele množice tistih, ki se pozimi raje grejejo za pečjo. Kot so v Slovenski turistični organizaciji pravilno predvidevali, smo se Slovenci zaradi znanih gospodarskih razmer in iz osebnih finančnih razlogov lani veliko raje odločali za krajša potovanja in počitnikovanje v domovini. Podoben trend lahko pričakujemo tudi letos. Vseeno ob vseh razgovorih s turistični ponudniki najprej slišim, da je bilo leto slabo, seveda, ker je manj tujcev, ki so tudi raje ostali doma. In tujcev je seveda nekaj sto, Slovencev pa komaj dva milijona. O čem, vraga, smo se pogovarjali pred recesijo, se sprašujem. Vseeno bi rekel, da je to klasično jamranje, ki smo ga, večinoma od tistih, ki jim je šlo najbolje, poslušali tudi v obdobju debelih krav, če ne bi že nekajkrat slišal rekla, da Slovenci pri vseh nakupih, sploh pa pri plačevanju storitev (za avtomobil ali avtodom pač ni škoda denarja!) mislimo, da smo dali preveč. Da so nas praktično opetnajstili. Da nekdo služi na naš račun (kot da ne bi smel služiti?).

Vprašanje, ali so za domnevno slabo kupno moč Slovencev krive prenizke plače ali previsoke cene, je podobno zagati, ali je bila prej kokoš ali jajce. Dejstvo pa je, da marsikdo danes nerga tudi, če mora plačati vstopnino za muzej, ki stane evro ali dva. Češ, saj je tako ali tako na prostem. Ali da itak ni vredno, češ, tudi v naši vasi imamo nekaj s slamo kritih lesenjač. In seveda klasična, češ, raje dam dva evra za pir. In podobni abotni, včasih moteče glasni izgovori, ki me vedno znova razjezijo. V Sloveniji vidim vse preveč prostovoljcev, ljubiteljev in, še huje, tistih, ki se poskušajo preživljati s tem, da ohranjajo slovensko kulturno dediščino, a je državni ali lokalni oblasti za to malo mar. Čeprav ne gre samo za turistične produkte, ampak tudi za muzealsko zbirateljstvo, ki ohranja stik z našo preteklostjo in  krepi narodno zavest.

Nergači, ki pred temi navdušenci zamahnejo z roko in se skoraj s posmehom obračajo, češ, sam si kriv, da se ne ukvarjaš z donosnim poslom, seveda ne pomislijo na stroške vzdrževanja, na obilico dela, kaj šele na to, da od takšnega turističnega produkta nekdo živi. Obrazi entuziastov, vajenih, da se že vse življenje bojujejo z mlini na veter, ob takih dogodkih niti ne pokažejo razočaranja, mislijo si pa svoje.

V reviji Potepanja si želimo podpreti predvsem take projekte. Tokrat pišemo o Muzeju na prostem Pleterje in o ZOO parku Rožman, kjer delujeta navdušenca, ki sta začela praktično iz nič, z obupno majhnimi sredstvi. Take težave jima seveda niso tuje, a vseeno vztrajata, ker sta dobra človeka.

  • Share/Bookmark
 
4 odgovorov na “Majska Potepanja”
  1. seamus - 23.04.2010 ob 20:52

    Ej sam tole z gorivom je pa na mestu. Pa dj me naroč, ker sam se ne bom nikol zmigou ;)

    Dokler je projekt na ravni prostovoljstva je OK, ko se začne služit denar je pa kriza – največkrat se, še preden zadeva pošteno zalaufa, skregajo in potem vsak po svoje kvačka. Osebno sem doživel dva takšna dogodka, oba povezana s prostovoljstvom in kulturo in oba sta propadla praktično s trenutkom, ko se je dobljene fičnke začelo tudi deliti. Enostavno bi vsi na hitro in veliko zaslužili.

  2. Anonimnež - 30.04.2010 ob 19:35

    Sicer imaš manjšo napakico v prispevku “Zbiljsko jezero” in to okoli HE Mavčič, ki so začele obratovati l. 1986, torej 32 let in ne 13 let po HE Medvodah, a to niti ne vpliva na zanimivo branje. 1 x si vzemi čas in se podaj na mirno veslanje po Zbiljskem jezeru, predvsem ob levem bregu, kjer sonček premami na plano še eno vrsto živali, ki se je (ne)hote naselila in razmnožila v jezeru, želva rdečevratka, velikokrat ena na drugi. :P

  3. DusanK - 30.04.2010 ob 19:36

    Poabil sem se podpisati … :;

  4. кандела » Arhiv Bloga » Kamnik – nekakšna priprava na dopust - 1.05.2010 ob 14:51

    [...] sem jih dobila, mora biti zadeva, o kateri si boste lahko več prebrali v junijski številki revije Potepanja, silno zanimiva. Kandela To so o kapeli na Malograjskem pobočju zapisali v turističnem vodniku po [...]

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.