Nergač

Na območju Bitole so najprej živeli ljudje, ki so orodje izdelovali iz bakra in se kasneje priučili še rokodelstva z bronom, kasneje so se tod naselili Grki, za njimi po ustaljenem redu Rimljani in po razdelitvi Rimskega imperija Bizantinci, ki so v 6. stoletju pobegnili pred Slovani. Takrat so Bitoli pravili Manastir. Ampak še ni konec: zavzeli so jo Bolgari, kasneje Srbi in leta 1382 končno Turki, ki so ostali do 1912. To razlagam zato, da bo jasno, zakaj imajo na severnem bregu Dragorja bazar tudi v Bitoli. Takoj ko so prišli Turki, se je začela trgovina. Okoli lepo grajenega Bezistana je zrasel ogromen bazar, kjer so Turki dobro sprejeli tudi podjetne Žide, trgovanje z domačimi rokodelskimi dobrinami pa je seglo do Benetk in Trsta, Dunaja in celo Velike Britanije pa tudi na jugovzhod prek Aleksandrije in Konstantinopla vse do Indije! V 17. stoletju je štel v 30 oddelkov razdeljen bazar kar 2500 lokalov, kar je verjetno bistveno več kot premore naš usrani BTC. Da ne govorim o vzdušju!V štirih katastrofalnih požarih tekom 19. stoletja je večina romantičnih trgovin, ki so bile tedaj večinoma lesene, pogorela, tako da se je do danes poleg bezistana ohranilo ne več kot 30 ulic s 700 trgovinami. Medtem ko so uličice v dopoldanskem času precej opustele in trgovanje nima več nobene zveze s temperamentnim turškim načinom prodaje, je sadjarsko-zelenjadarska tržnica povsem druga pesem. Prednjačijo prodajalci paradižnika in najrazličnejših sort paprike.

Poziral mi je med umivanjem kumaric.

Ob tem prizoru sem se še jaz raznežil.

Na bazarju verjetno ni artikla, ki ga ne bi dobil, je pa res, da je računalniška tehnika v manjšini. Do telefonov so prišli že zdavnaj in ta trg cveti bolj kot v Sloveniji kot tudi v Sloveniji menda cveti bolj kot v razvitejših državah zahodne Evrope. Večinska ponudba pa zavzema tekstil, roštilje, plastične igrače, pretežni delež pa je namenjen železnini. Trgovin kot jo vidite na fotografiji danes pri nas ne najdemo več.

Bi šli na burek? (Glej izrez okna z ventilatorjem, odprt jašek in čipkaste zavese, haha)

Vem, da moja mama ne bi niti vstopila. Notri je prostora za tri tesno stisnjene mize, vročina in smrad sta neopisljiva, ampak dopoldanska lakota naredi svoje, poleg tega sva se na te razmere že zdavnaj privadila in se nama je zdelo vse skupaj prav fletno.

Kako tudi ne? Tak mesni burek stane nekaj deset naših centov.

O odurnih ciganskih fotrih sem pisal že v prejšnjem prispevku. Ti prešiči se vozijo po mestu z doma izdelanimi avtomobili minimalističnega dizajna. Imajo pogonski agregat, štiri kolesa z ne nujno polnimi gumami, klopco, volan in nekaj okrasja, v tem primeru so to stare plastenke na zadku. Najbolj domiseln agregat je moč na kolesa prenašal prek cirkularke! Žal je prehitro pribrzel mimo, seveda z značilnim ropotanjem cirkularke, tako da ga nisem uspel fotografirat.