Sarajevo, evropski Bližnji vzhod
Komentiraj
Objavil/a chef 4.08.2009 ob 07:30 ob 07:30 pod Potopisi, miks
Tistih 550 kilometrov do Sarajeva bi pomenili rutino, če se ne bi zataknili na mejnem prehodu Slavonski Brod, kjer uradno sicer prečkamo bosansko in hercegovinsko mejo, a vse skupaj še najbolj spominja na Srbijo. Kar v bistvu tudi je – Republika srbska oziroma Republika Srpska po srbsko, je avtonomna politična entiteta Bosne in Hercegovine, kar je po mojem mnenju daytonski nateg oziroma zmaga agresorja, ki je v Srebrenici brutalno pobil na tisoče nedolžnih, potem pa za nagrado dobil skoraj polovico ozemlja Bosne in Hercegovine, kjer so smerokazi pisani v cirilici in ne vedno tudi v latinici. Če prištejem še hercegovske primitivce, ki sredi suverene države težijo s šahovnicami ali prohrvaškimi grafiti, ki slavijo vojne zločince, se sprašujem, kaj je sploh še ostalo od Bošnjakov.
Z rutino je bilo konec, ko se je policaj na bosanski strani meje vtaknil v smer in potek nadaljne poti. Ko sem mu razložil, da greva naravnost v Sarajevo, je vprašal, če se lahko pelje zraven. Mislil sem, da so to spet nekakšne balkanske finte pa take fore, pa sem mu rekel, da ni problema. Medtem ko sem cariniku razkazoval notranjost prtljažnika, se je pa fant že počil na zadnji sedež in se povsem očitno namenil z nama. In je gnojil tam zadaj in pil slovenski šnops okoli 100 kilometrov daleč do Zenice, kjer ima starše. Fejst dečko sicer, v redu je bilo, da je povedal za radarske kontrole, češ, vozi počasneje. In jasno, ko se pripeljemo mimo: “A, sad može brže!”
Ko sva ga odložila v Zenici, je bila že trda tema, pa še ulilo se je, tako da sem komaj manevriral čez gromozansko gradbišče, iz katerega bo nekoč nastala avtocesta. Do zdaj je imajo samo toliko, da lahko ponosno zaračunajo nekaj cestninskega drobiža. V Sarajevu nisva imela kaj razmišljat. Parkiral sem pod neko skalo v bližini Baščaršije – kot se je kasneje izkazalo, pod jako krušljivo skalo, saj je bil avto poln kamnov, tako velikih, da bi z njimi lahko tudi ubil človeka – in logično je bilo le, da greva takoj na čevapčiče, če bo seveda še kaj odprto. Je bilo – in mislim, da sva celo snedla vsak dve porciji. Ne samo čevape v somunu, ampak še bubrege ali bubreze, kaj vem kako se reče, moram vprašat kakšnega Bosanca. To so, v glavnem, ledvice, in so jako užitne, čeprav nekoliko hecnega okusa. Okrepčana s pirčkom in rakijo sva prvo noč zaspala kar pod tisto skalo, češ da bova šla v kamp naslednji dan. Kar se sicer ni zgodilo, ker sva tudi naslednjo noč zaglavila v centru.
Jutro je bilo k sreči sončno. V slaščičarni sva zamočila, da nisva izrecno naročila bosanske kave. Jebeš Baščaršijo, če točijo espreso! Baklava je pa teknila. Lastnik tega obrata je hkrati urednik neke revije in me je mimogrede, ves vesel, ker sem mu stanovski kolega, pa še Slovenec, intervjuval v smislu “pri vas je ziher stokrat bolje”, čeprav seveda ni. Težave so povsod, kjer si doma.
Sarajevski osrednji poletni festival so Baščaršijske noći. Na koncert zvečer nisva uspela, ker se je ulilo in sva cel večer prevedrila ob Sarajevskem v neki krčmi s funk in rock glasbo, sva si pa ogledala slikarsko razstavo v Gazi-Husrev-Begovi medresi. Ta skoraj 500 let stara muslimanska šola in hkrati internat, deluje na podobnem principu kot naše katoliške šole, a, če prav razumem, dijaki zdaj bivajo in se učijo nekje drugod, stara stavba pa je namenjena kulturnim prireditvam. Arhitekturno je medresa nadvse zanimiva – pravokotno dvorišče z osrednjim vodnjakom obdaja s treh strani ostebren hodnik. Prva od krajših stranic je pravzaprav vhod na dvorišče, nasproti stoji večja dvorana, kjer so se šli bogvekaj. Naokoli pa so manjše čumnate, vse opremljene z oknom in kaminom. Iz vsake čumnate se potem skozi streho dviga dimnik, tako da skupaj na strehi med kupolami tvorijo urejen gozdič očrnelih izrastkov s stožčastimi konicami.
Zdaj je v vsaki od čumnat razstavljal po en slikar.
Ostale zadevščine na Baščaršiji so pa bolj ali manj znane – džamije z britofi in vodnjaki, sahat-kula, Gazi Husrev-begov bezistan, pa seveda buregdžinice in čevabdžinice, prodajalne z bakrom, zlatom, usnjem in vse bolj cenjeno ceneno plastiko, ter seveda prodajalci originalnih parfumov in celo flajštrov!
Po kosilu (zeljanica in jogurt, kajpak) sva mislila, da je pasje vroče, a se je v naslednjih tednih izkazalo, da je bilo pravzaprav smešno vroče. Hladila sva se na mostovžu nad Miljacko, na udobnih vrečah, kjer sem zaspal objet s torbo za fotoaparat, da mi je ne bi kdo izpulil, čeprav sem prepričan, da so Sarajlije enostavno preveč pošteni. Konec koncev sva okno čez dan pustila na stežaj odprto. V tej hecni krčmi pa niso imeli piva – samo sokove. Takšen obrat pri nas ne bi preživel. Zdaj se nama je že mudilo v kino. Florjan se je zapičil v neko filmsko predstavo, v zbirko kratkih filmov, ki so jo zavrteli nekje daleč ob Miljacki navzdol. Preden sva našla ta kinematograf, ki se mu ne spomnim več imena, in je skrit za okusono opremljenim kafičem, sva za pot vprašala najmanj deset lokalcev. Šla sva še daleč naprej od Latinske ćuprije, tistega mostu, kjer se je pravzaprav začela 1. svetovna vojna.
Kar se teh starih bosanskih filmov tiče – super, nama ni bilo žal. O Bosancih – o čobanih, malodane verskih fanatikih, ubožni in osamljeni starki Ani, o sarajevskem šovbiznisu… človek laže razume Bosance. onec filma so imeli še neko hudo intelektualno debato in izkazalo se je, da vsi vedo vse o filmografiji.
Komaj sva priružila do Želja, ki skupaj s Hodžićem in Mrkvo menda slovi kot najboljša sarajevska čevabdžinica. O tem ne bi sodil, ker so čevapi povsod enako dobri, z lahkoto pa prebavljam tudi njihov jogurt, čeprav ni Ljubljanskih mlekarn. Sploh so hecne te slovenske primerjave, ko vsak, ki je bil enkrat dol, pametuje, da je meso najboljše v Sarajevu, kajmak v Bihaću, lepinja pa v Mostarju, v resnici pa seveda pojma nima. Mimogrede, Sarajlija nama je zvečer ob rakiji razložil, da Harambaša, naša čevabdžinica, ni bohvekaj. Kar se mene tiče, bi ji samo očital, da je še preveč bosanska, kar se hrane tiče, je pa v redu. Med vsem tem razglabljanjem se je seveda spet ulilo, kar je bilo dobro, ker naju je naslednji dan, ko sva vstala težkih glav, spet pričakalo sonce.
V Sarajevo se bom vedno rad vračal. Ima čisto drugačno dušo od Ljubljane. Še vedno ohranja ležernost, a hkrati tisto pravo urbanost, ki jo v Ljubljani često pogrešam. Pogrešam tisto večerno sproščenost, ko ni pomembna poza, ampak pristna zabava in pristen pogovor. Sarajevo je kot nekakšna umirjena Turčija, kjer nihče ne teži – razen lumpov s ponarejenimi parfumi. Kot tista prava mešanica med zahodom in vzhodom. Zdi se, da je Sarajevo z obeh strani pobralo le najboljše karakterne lastnosti. A na drugi strani… trpljenje. Dolgo skoraj štiri leta. Nikogar nisem spraševal po letih od 1992-1995. Raje si samo mislim. In občudujem jih, kako nasmejani skačejo po ulicah, med vsemi tistimi nagrobniki in rdečimi lisami, občudujem jih, da so preživeli gorje.
Fajn, doživet opis. Brezalkoholna krčma pa v muslimanskem okolju ne bi smela biti tako presenetljiva.
A je “škrat” v kaminu tudi del razstave?
Lepo napisano in se mi zdi, da razumeš bistvo problema BIH. (sodeč po prvem odstavku) Sicer pa Sarajevo-ljubavi moja. Mesto, ki mi je od vseh bivših republik najbližje, mesto v katerega sem se mislila preseliti iz Toronta. Sedaj, ko imam otroke se ne bi…če bi ostala “single” kot planirano, bi definitivno ostala nekaj let v Sarajevu. Drugače mi je pa všeč tudi Beograd-na povsem drugačen način kot Sarajevo. Pa tudi Zagreb. Skopje mi je čudovito mesto, malo podobno Sarajevu, samo tam imam zelo slabo izkušnjo z Albanci, vendar se imam temu zahvaliti tudi zato, ker sem bila takrat 17. letni teliček.
Vanja, bistvo problema je balkanska nasilna kultura, nevzgojeni, surovi in pokvarjeni narodi, kjer se dejansko ne da živet. In Slovenija je tudi vedno bolj podobna balkanu, ko pa se je sem preselilo toliko VAS – balkanaca.
@Janez: Uh, do zdaj škrata sploh nisem opazil :shocked:
@Vanja: Beograd je čisto nekaj drugega, ja. Skopje se mi pa zdi kot mešanica Sarajeva in Beograda, a z razočarajočo čaršijo. Sicer je pa Skopje nabitp z Albanci in še bolj s ciganarijo. Prizori, ki prizadenejo, sploh potem, ko vidiš usranega fotra deseterice otrok, ki fehtarijo in se vbogajme valjajo sredi Kamnitega mostu na 40 stopinjah (na golem kamnu!).
@Gorenc: Si ti že kdaj pokukal izza svoje zaplankane doline? Ne? Balkanci gor ali dol, s svojim natolcevanjem si podoben tistim, ki so sledili Karađiću. Samo da so namesto o Balkancih govorili o Bosancih. In izbrisali celo Srebrenico, 11 000 Sarajlij itd.
Jst grem tut kmal spet nazaj v Sarajevo..sm se čist zalubla v to mesto.
Sem že pokukal in mi je že marsikaj jasno.
Za to je kriva njihova narava. Balkanska mentaliteta, ki se je na žalost preselila tudi v Slovenijo. Saj živiš v Ljubljani, a ne?
U Sarajevo in BG se zaljubjo v glavnem čefurji in njihovi potomci. Pravemu Slovencu je dol muka bit. Pravemu Slovencu je danes muka bit že u tej vedno bolj balkanski Sloveniji.
Čefurji, predlagam vam, da popokate kufre in hit nazaj u raj, vaš priljubljeni čuferaj. Pa še rima se
Kakšen denar je zdaj veljaven v Bosni. So po konvertibilni marki prešli na konvertibilni evro ali izumili kaj novega?
@DarkBloom: Enkrat letno je po mojem dobra porcija, pa jaz bi vedno podaljšal še do Beograda. Samo nazaj prideš potem 5 kil težji.
@steve: KM.
Še en doživet in branja vreden zapis. Fotke super. Kar malo me stisne, ko pomislim, da še nikoli nisem bila v tem čudovitem mestu. Moram it – čimprej.
Dragi moji
Strinjam se z vsem,kar je napisl v članku,Tisti,ki niste bili v Sarajevu, sploh ne veste kako je, ko mesto živi z dušo, ko so okrog tebe sproščeni in dobrovoljni ljudje kljub težkemu življenju.Šele ko se pogovarjaš z domačini,ti je jasno kakšno življenje je v Bosni.Kljub takšnemu življenju,pa so, verjemite, veliko bolj sproščeni in veseli kot Slovenci.Tudi meni je Sarajevo zelo všeč, pa moje korenine ne izvirajo od tam. Če imate možnost pa se odpravite še v Mostar, ki je prav tako čudovito mesto in ima veliko lepega. Tam si resnično odpočiješ in se odklopiš.
Gorenc : ???????
Chefe (pa Vanja tudi, glede na to, da si tako podprla prvi odstavek)… malo bolj se informirajta o problemu BiH, ker zgleda da vajino stališče izhaja zgolj iz laičnih zaznavanj in razumevanja tamkajšnjega dogajanja in ne nekega globljega raziskovanja problema/razlag dogodkov ipd.
ledvice/ledvičke – bubreg (ednina), bubrezi (množina)
drugač pa ja, Sarajevo… treba bo it pogledat, še nisem bil. o čevapih so itak vsi najpametnejši, o rakijah tud, pojma ma pa malokdo…
policaj je pa kralj
Gorenc-navaden d.ebil. Ti nisi verjetno bil še nikjer,zato rajši ne komentiraj take neumnosti.Če si pa zafrustriran,si pa poišči kak drug forum, kjer se zdravijo zafrustriranci!!
fetalij: in kaj ti ne paše v prvem odstavku?
p.s. – ljudje so v vseh bivših bratskih republikah verjetno bolj sproščeni kot v Sloveniji (meni izstopata predvsem BiH in Srbija) in občutek je bolj prijeten. vendar se vedno sprašujem, če je to zgolj zaradi tega, ker smo tam kot turisti, ali je nasploh tako…
No ja, okusi so različni. Čeprav malo ležernosti tudi ne škodi. Še posebno, če veš, da se boš kmalu spet vrnil tja, kjer ni posebno cenjena in boš nadaljeval z dolgočasnim vsakdanom. Sicer pa imam jaz s Sarajlijami najslabše izkušnje prav iz vojske – res je od takrat minilo že nekaj desetletij. To so bile take barabe, da sem zaradi njih zasovražil tudi Sarajevo in se mi zanj fučka. Predsodek, vem.
Darja, sledeče (Potrebuješ argumente zakaj? Vendar ne bi rad zapisa spreminjal v eno od mnogih političnih debat in prepucavanj, le hotel sem povedat, da se mi zdi to zgrešeno mnenje.):
“Republika srbska oziroma Republika Srpska po srbsko, je avtonomna politična entiteta Bosne in Hercegovine, kar je po mojem mnenju daytonski nateg oziroma zmaga agresorja, ki je v Srebrenici brutalno pobil na tisoče nedolžnih, potem pa za nagrado dobil skoraj polovico ozemlja Bosne in Hercegovine, kjer so smerokazi pisani v cirilici in ne vedno tudi v latinici. Če prištejem še hercegovske primitivce, ki sredi suverene države težijo s šahovnicami ali prohrvaškimi grafiti, ki slavijo vojne zločince, se sprašujem, kaj je sploh še ostalo od Bošnjakov.”
Gorenc…meni je muka it na Bled ali Bohinj,kjer lahko umreš od dolgega časa,če nisi ravno ljubitelj podalpskih poskočnic!Je pa seveda prava umetnost tam parkirat avto!
Gorenc: in kam bi ti, ‘zaveden Slovenec,’ šel, ko ti je tako mučno biti v Sloveniji? Najbolje, da ostaneš na svojem Klancu, saj boš, kamorkoli boš šel, predvsem zaradi svoje omejene mentalitete, ostal primitiven Slovencelj.
@Chef: SUPER zapis, kot ponavadi
lušno…
lep zapis… prvi odstavek totalno zgresen… na zalost zgleda ne poznas niti zgodovine niti dogajanja pred, med in po vojni na temu obmocju… “cnn knowledege” vcasih ni dovolj…
be good
George, kdor reče A naj reče tudi B, povej torej, kako je bilo, da bomo bolje in predvsem, pravilno obveščeni…
‘Tistih 550 kilometrov do Sarajeva bi pomenili rutino, če se ne bi zataknili na mejnem prehodu Slavonski Brod, kjer uradno sicer prečkamo bosansko in hercegovinsko mejo, a vse skupaj še najbolj spominja na Srbijo. Kar v bistvu tudi je – Republika srbska oziroma Republika Srpska po srbsko, je avtonomna politična entiteta Bosne in Hercegovine, kar je po mojem mnenju daytonski nateg oziroma zmaga agresorja, ki je v Srebrenici brutalno pobil na tisoče nedolžnih, potem pa za nagrado dobil skoraj polovico ozemlja Bosne in Hercegovine, kjer so smerokazi pisani v cirilici in ne vedno tudi v latinici. Če prištejem še hercegovske primitivce, ki sredi suverene države težijo s šahovnicami ali prohrvaškimi grafiti, ki slavijo vojne zločince, se sprašujem, kaj je sploh še ostalo od Bošnjakov.’
‘Sarajevo je kot nekakšna umirjena Turčija…’
PRICELESS
Chef, kr se tiče I odstavka, si pa res omejenc. Tvoji ti. “Bošnjaki” (v Brittanicci omenjeni že leta 1989, v zgodnjem srednjem veku, ful pred prihodom Srbov in Hrvatov) v skupnem skoru še vedno vodjo v razmerju min 10:1 če ne 20:1 po številu kdo je koga bol potamanil. Tko da ne deli razlik, če pa jih že, mal glavo vklop predn pišeš.
Ko si omenil našega Harambašo v Trnovem se mi zdi, da so njegove porcije čevapčičev brez svinjine vsaj še enkrat dražje, kot v Sarajevu.Turška kava v džezvi je pa baje že na treh evrih! Očitno vsak, ki pride k nam, se hitro nauči, kako se delajo ceniki po Ljubljansko.
Navezal se bom uglavnem le na tvoj prvi odstavek, katerega bi lahko označil za svinjarijo ali resno pro-bošnjačko propagando če nebi šlo le še za enega laika (Slovenca) katerega so očarale domicilne Sarajlije (verjetno priseljeni Podrinjci ali Novopazarci).
začnimo s koncom tega odstavka:
“Če prištejem še hercegovske primitivce, ki sredi suverene države težijo s šahovnicami ali prohrvaškimi grafiti, ki slavijo vojne zločince, se sprašujem, kaj je sploh še ostalo od Bošnjakov.”
Pravilno, BiH je suverena država, po Daytonskem sporazumu treh (3!!!) konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Hrvatov, Srbov (po abecednem zaporedju). Šahovnica je ustavna pravica Hrvatov v BiH, v obliki malo drugačnega ščita in brez oznak pokrajin kot pri zastavi RH. (Šahovnico s 25 polji imaš tudi na uradni zastavi bošnjačko-hrvatske federacije BiH). Zastava RS je uradna zastava entiteta s srpsko večino! Tu bi še omenil da se je pod šahovnico obranilo več kot pol federacije BiH.
Nadaljujmo, čirilica je prav tako uradna pisava v BiH, pred nekaj meseci je sprejet zakon po katerem bodo na vsek večjih prometnicah obvezni “dvojezični” napisi, tako v latinici kot čirilici. Naselja v RS kjer živijo Bošnjaki ali Hrvati večinoma že imajo table le z latiničnim pismom.
Srbi agresorji, to je splošno sprejeto dejstvo. Toda da so za nagrado dobili skoraj polovico teritorija, ni res. Res je da so v vojni okupirali večino Istočne Bosne (z Bošnjaško večino), Bosansko Posavino (s hrvaško večino)… toda to ne pomeni da so za nagrado dobili 50% BiH saj so gruntovno držali okoli 40% teritorija. Hrvati okoli 30% (kljub 17% deležu v prebivalstvu) ter Bošnjaki 30. Bošnjaki so glede na delež prebivalstva držali malo teritorija, zgodovinsko vemo zakaj, naseljevali so predvsem “mestna” središča oz. čaršije, kasabe. Danes držijo vse v t.i. zelenem trikotniku Zenica-Tuzla-Sarajevo. Industrijska središča, večja mesta, kolikor toliko dobre cestne komunikacije in ostala infrastruktura katera pomenijo veliko več kot nepregledne pustinje in gozdovi npr. Drvara. Teritorija nemoreš deliti po deležu prebivalcev. Če je moje stanovanje 100m2 in v njem živimo 3 nisem kriv da pri sosedih v 60m2 živi 7 oseb. To je moje, v moji lasti, gruntovno.
Da je Dayton nateg – je natega. Vendar za Hrvate BiH. Na referendumu glasujejo za suvereno BiH, prvi stopijo v obrambo države (ko je rahmetli Alija javno rekel to ni naša vojna, Ravno pri Trebinju pa gori). V skupno obrambo se vključujejo tudi takrat še Muslimani (Bošnjaki postanejo po t.i. “Islamski deklaraciji iz leta 1993.). Vse pod kapo HVO. Razne njihove TO in Patriotske lige so bile na nivoju lovskega društva Borovnica. Armija pa se formira, ve se kdaj in ve se v večini na teritoriju katere države. Zakaj je Dayton nateg za Hrvate? Po nekaj več kot enoletnih spopadih v Hercegovini in Srednji Bosni 94 leta Bošnjaci in Hrvati podpišejo Washingtonski sporazum. Skupne operacije proti Srbom.
Hrvati z močnimi enotami prek Livanjskega Polja osvajajo dominante kote osvajajo Troglav, Golijo, Šator, Dinaro, po tem sledi operacija Oluja v RH, spajanje enot na HR-BiH meji, regularna vojska BiH – HVO kot domine podira srbsko obrambo in brca njihove opanke od Grahova, Glamoča, Drvara, oslobaja Kupres, zavzema Šipovo, Mrkonjić Grad, napreduje proti Banjaluki do Bočca kjer se ustavljajo zaradi groženj USA z embargom. Sledi Dayton, kjer Hrvati Srbom vračajo 5% celotne teritorije BiH za 0,5% hrvaške Posavine oz. Odžačkega žepa. S temi 5% katere so bosansko-hercegovski Hrvati “vrnili” Srbom deblokirajo evropski “Teheran”, ter izpogajajo koridor do Goražda (100% Bošnjaškega).
Ti Bošnjaki katere je Dayton in HVO izvlekel iz še hujšega scenarija danes v zahvalo barvajo pločnike v Sarajevu v zeleno, v Jajcu ne dovolijo božičnih drevesc, v Sarajevu pred katedralo “turčijo” po tekmi HR-TUR, kurijo hrvaške zastave, nastavljajo bombe v Srednji Bosni (Vitez) ipd. Hvala tebi in takim poročilom iz “multietniĆnega” Sarajeva. Hvala tudi Bošnjakom, ki se kjer so večina obnašajo radikalno in absolutistično kjer pa so manjšina iščejo vse mogoče ugodnosti in se celo spoznajo na človekove pravice. Da se razume, so največje žrtve te vojne, to jim pa ne daje pravice da se jaz v svojem 1000 letno absolutno krščanskem kraju zaradi njih počutim kot prašič v Teheranu.
malo predolgo, zanesel sem se…
fetalij, moje menenj ni oblikovano na podlagi laičnih zazanavnja…ti prišepnem, da sem študirala mednarodno politiko, da sem imela kontakte z mnogimi humanitarnimi skupinami, pa tudi svetovno priznanimi novinarji (Christopher Hitckins npr-dobitnik Pulitzerja)poleg tega sem se pospešeno družila tudi z begunci iz BIH kot tudi samega Sarajeva, poznam nekaj insiderskih informacij o plačancih, ii so delovali za časa agresije…in imam tako o Srbih kot o Hrvatih mnenje, da so agresorji, ki so pljunili na svojo domovino Bosno zaradi nekih odvratnih nacionalističnih sanj (spodbujanih s strani CIE)Velike Srbije in velike Hrvatske. Sedaj nosilci le teh idej, po večini še vedno vodijo te države in veselo sodelujejo s plačanimi morilci, ki so postali del main stream politike Hrvaške in Bosne. Ker si chefe verjetno ne želi, da se na njegovem blogu odvije politična debata o bosni, ne bom šla v podrobnosti, naj samo pvoem, da sem delala tudi z begunci iz BIH med vojno, se naspolušala njihovih zgodb tako v Kanadi kot Kanarskih otokih….imela kontakt tudi z drugo stranjo, kjer so me še bolj prepričali, da je slika, ki sem jo dobila od Bošnjačkih beguncev pravilna. Še to, moj najboljši prijatelj, oče mojih otrok in eno najpomembnješih bitij v mojem življenju je Bosanski Srb. Pa kljub temu stojim za mojim mišljenjem in se strinjam z chefovo konstatacijo o situaciji Bosne v prvem odstavku. Mr d-zate imam smao en primer, takih je pa še milijon-Ahmiči, kjer so Hercegovski primitivci v HVO uniformah in HVO orožju pobijali Bošnjaške civile. prišli ponoči, izvlekli ljudi iz postelj in jih likvidirali. Potem je eden izmed njih govoril, da so to bili “teroristi. Verjetno je bil terorist tudi 8 mesečni dojenček v pečici, pa tudi mongoloidni brat mojega bošnjaškega “znanca” kot tudi njegova več kot 70.letna starša. V vasi -ki je večinsko muslimanska, še danes veselo plapola šahovnica, čeravno so prebivalci Ahmičev v manjšini Hrvati. Hmmmizobesi bosansko zastavo, ki je v svojih simbolih precej nevtralna na hercegovskih ozemljih, pa ti bom čestitala k pogumu. in ne, ni bila z Daytonskim sporazumom nategnjena Hrvaška, Hrvaška se je za razliko od Srbije, iz boasnkih vojn izvekla neomadeževana kar se tiče mednarodnega ogleda, pa je igrala isto umazano , odurno vlogo. Ampak ti nisi objektiven, ti si zsamo za naše. sorry chefe, ne bom več.
Vanja, Ahmići in hercegovski primitivci? Vse mi je jasno, še en izbljuvotina… Ti veš kaj se je zgodilo tik pred zločinom v Ahmićih? Kar seveda ne opravičuje zločina Hrvatov! Ti veš kakšno igro si igrali britanci in britanska obveščevalna, pa BBC?
Si slišala za pokole v Putišu (60), Željeznom Polju (30), Kiseljaku pri Žepču (43), Šušnju (30+), Busovačkih Stajah (22), Križančevu Selu (74), Buhinim Kućama (22), pa v Zenici, gradu Busovači ipd. Verjamem da nisi slišala, koga briga za agresorske Hrvate, BBC ni priletel 10 minut po pokolu v Križančevo selo tako kot v Ahmiće.
Drugo, ti si delala z begunci, moj odnos z besedo “begunec” je pa malo bolj intimen kot tvoj.
Imam dobre prijatelje Bošnjake, Srbe, še najmanj Hrvatov tukaj v Sloveniji. Ne gledam na to, vendar me enostavno zmoti ta propaganda o meni agresorju. Če sem jaz agresor je tudi Musliman agresor v Varešu, Kraljevoj Sutjesci, Čatićima, Bjelavićima…
In še nekaj Vanja, nisem takoj zasledil… Očitno ne razumeš nekih pravno-političnih pojmov. Nikjer nisem rekel da je bila z Daytonom nategnjena Hrvaška temveč Hrvati Bosne in Hercegovine.
over and out
Mr-d-jev prvi komentar je zelo dobra zadeva, v drugem pa tudi našteva dejstva… ampak take zgodbe o pokolih lahko najdemo na vseh treh straneh, torej Vanja, zakaj bi izpostavljali kogarkoli… Razen Srebrenice, ki pomoje res odstopa od drugih v tistem obdobju.
in Vanja, govoriš o spodbujanju cie glede idej o veliki srbiji in hrvaški… kaj pa spodbujanje islamskega branika, svetilnika v Evropi, ki naj bi ga predstavljala bosna po mnenju islamskih držav in za kar so se zelo vneto zavzemale itd…
v glavnem, Mr-D je lepo orisal situacijo, kaj in kako.
enivej, dejstva so dejstva, sentimentalizem pa sentimentalizem…
Dej nehte že trobezlat o “agresorjih”. Ka da so Hrvati in Srbi v Bosno pršl l.91 z enga Marsa ste slišat. Ka da ti ljudje niso tm žvel že 1000 let prej, alo. Če je kdo agresor, so to “Bošnjaki”, ki so le na podlagi veroizpovedi, kontra vsem zgodovinarskim principom formiranja narodov, šli na “svoje”. Spomnl so se tut “bošnjački” jezik, a ne? To, da je isti ka še en drug jezik, to je le “sitnica”, a ne? No, dragi moji, men gre na živce, če mi en hajderjeuc hoče povedat, da sem vindišar, isto je v Italiji, kjer mamo Slovenci isto ene 5 jezikov, vse v cilju raznarodovanja. Če Američani lahko govorimo angleško in ne ameriško, in isto Avstrijci naprimer ne govorijo avstrijsko, pol se nej tut uni dol nehajo zmišlevat.
Tako je mustang, naj dodam še to, da ti, ki se danes imenujejo “Bošnjaci” so potomci tistih, ki so uničili Bošnjaško kulturo in ime Bošnjak. (jasno lahko vidite na sliki iz tega prispevka, kjer v “bošnjaškem kafiću visi turška zastava… paradoks) Ve se kateri narod danes nosi priimke Bošnjak, kdo roma na Bobovac, kdo slavi Kraljico Katarino, kdo Kotromaniće ipd.
@ Gorenc
Mislim da bi se zate našel en kotiček na Marsu, kjer se ne bi rabil ukvarjat z Balkanci.
Ti ustreza? Ali so Balkanci še vedno preblizu?
@ Chef…super zapis. Tudi meni (sem srbskega rodu) se zdi ta ureditev Bosne totalen debilizem brez primere. Ali naj vsi trije narodi zaživijo v isti državi (kar dvomim), ali pa naj se entitete odcepijo. Trenutna ureditev ne pelje nikamor.
šefe, šefe, pa kaj je tebi? Tako dober zapis pokvariš s političnimi pamfleti in nasedanjem CIIni propagandi. A naslednjič boš pa še zapisal, da se je holokaust res zgodil?
Se pa tudi meni zdi nenavadno, da si bil presenečen nad tem, da v restavraciji ne dobiš piva. Jaz sem se pred leti počutil kot totalen bukselj, ker sem sploh vprašal za pivo, ki ga seveda niso imeli. Res pa je, da so bili malo sami krivi za mojo netaktnost – vse mogoče brezalkoholne pijače so imeli namreč naložene v “Laškem” hladilniku.
@Darja: Če ti pohvališ fotke, mi pa res godi!
@Fetalij: Se mi je zdelo, da gre za edinan/množina foro!
@Janči: Mene Mostar zaradi gneče ni prepričal. Je pa lepo mesto. Nadvse rad sedim v tistem (hercegovskem) lokalčku, v senci, tam, kamor množice sploh ne pridrajsajo. Mostar je lep zgodaj zjutraj, ko še ni mase turistov.
@dr. Onyx: Harambaša je dobro navil cene. Čevapčiči sicer iz prve izgledajo jako poceni. Ampak ko dodaš kepico kajmaka, kar zazijaš – na lepem je drago. Ker si si privoščil še kahvo (ki je absolutno absolutno absolutno predraga!) in bognedaj baklavo, se pa lahko na koncu samo popraskaš, ker pod 10 ali 12 evrov na osebo nisi prišel.
@blitz: Saj pravim, da se ne čudim. Jaz ob bosanskih čevapčičih niti v Ljubljani ne pijem piva, ampak v posmeh mnogih kar jogurt. Izrazil sem le razočaranje, da pijače niso imeli v dotični krčmi. Ni pa več kot je bilo nekoč – danes tudi na Baščaršiji dobiš pir in šnopse. Kot tudi dobiš espreso. Kam gre ta svet!
Glede politično-nacionalističnih prepucavanj se jaz ne mislim prerekat. Zgodovina na celem Balkanskem polotoku je tako kompleksna in zmedena, da je mi, ki vsi po vrsti nimamo pojma, pač ne bomo razvozljali. Najbolj smešni so mi tisti, ki iz rokava stresajo neke natančne statistične podatke o številu žrtev tu in tam, češ, to je to. Tudi o pojavu Bošnjakov ne bi izgubljal besed.
Nikakor pa se ne mislim prerekat na podlagi nacionalističnih razprtij, ob katerih mi bo nekoč še ušlo: “Vi bi se res morali do konca pobit, pa bi bil mir.” Jaz sem se vse tri tedne enako dobro razumel z Bosanci in Srbi, v politiko se pa nalašč nisem spuščal, ampak sem raje opazoval od zunaj. Subjektivna mnenja me en klinac brigajo. Je pa hec, da mi celo Srb iz Leskovca, 50 km od meje s Kosovom, izjavi, da so si itak sami krivi, da se jim je zgodilo še Kosovo. Kar je po svoje res. Jebali so Šiptarje od zadaj in od spredaj, ti so se vmes razpasli in v končni fazi so jih imeli dovolj in jih izgnali kot nebodijihtreba. Srbi so težki patroni, čeprav so face in smo se dobro imeli z njimi, brez enega samega problema.
Od kod so se vzeli Bošnjaki? Od kod smo se pa vzeli Slovenci? A je Slovenija kdaj obstajala? Bolj švoh je obstajala. Zato mi je argument “Bošnjaki so pritepenci in mešanci z vseh vetrov” naravnost odvraten in jasno kaže, koliko tak človek pozna zgodovino. Toliko kot tisti slovenski tepec Gorenc (ki je sicer član bebavega društva Hervardi (samooklicani slovenski domoljubi).
Pustite prvi odstavek pri miru. Poanta zapisa je drugod.
Sicer se na zgodovino Bosne ne spoznam toliko, ampak a niso Bošnjaki Slovani, ki so jih prisilno poturčili? Od kod potem toliko njihovega navdušenja nad Turčijo?
Pod Turki se jim je pravzaprav kar fino godilo. Koliko so poturčevali na silo v Bosni, ne vem, ampak v Albaniji, denimo, je bilo poturčevanje jako milo. Predniki Albancev so sprejeli islam iz preprostega razloga: da bi se izognili višjim davkom. Toliko o trdni veri in prepričanju.
Si pa mislim, da marsikateri Bosanec razmišlja v stilu “bolje Turčina nego Srbin”. Tako sva jedla baklavo v slaščičarni Carigrad, presenečalo pa me je tudi število turških bank, ki jih praktično ne najdeš nikjer drugje.
So mi pa smešni argumenti tistih, ki začnejo zgodovino razlagat od XXXX leta naprej, hkrati pa cvilijo, da nimamo pojma o zgodovini.
Sej ni kej za komplicirat…zgodovina je enostavna. BiH je v bistvu en in isti narod (obstajajo genetski dokazi), sam je zaradi razlčnih zgodovinskih dogodkov (Habsburžani,Turki,…)in deloma geografije postal versko-etnično pisan. Smešno je ko, slišim izraze Srbi, muslimani (oz.Bošnjaki), pa Hrvati. Tega nekoč ni bilo. Folk se na te stvari ni oziral. Npr. Mostar je bil 2. mesto v bivši Jugoslaviji po številu etnično mešanih zakonov. Moj stric je musliman in njegova družina je ena najstarejših v Mostarju. Nikoli v življenju ni vstopil v đamijo. Niti po vojni vihri. Ko je vojna izbruhnila, je ženo in otroke poslal k nam v Slovenijo, on pa je tam ostal, da pazi na(težko prigarano) stanovanje. Ker pa so se stvari zakomplicirale, nanj so pritiskali Hrvati in seveda muslimani (včlanitev v vojsko), je pobegnil iz BiH. In veste kdo mu je opmagal? Hrvat. Stric je poročen s Srbkinjo.
Meni osebno je zelo perverzno naslednje: 1. uvoz tujih prostovljcev za vojne namene v BiH 2. nekaznovanje vseh odgovornih za vojne zločine 3. podeljevanje državljanstev ljudem, ki nimajo nobene zveze z BiH 4. abnormalna gradnja verskih in podobnih objektov po letu 91′ 5. delovanje Zahoda na tleh BiH
V eno sem 100%prepričan: Dokler bodo kmeti, ki so se s hribov spustili v mesta, vodili državo, v BiH ne bo miru.
Že pred vojno so ljudje komot hodili v cerkev in molili svojega boga. Torej, vsi tisti, ki so postali hudi verniki po letu 91′ so veliki fakerji.
Za vse, ki bi videli (bolj al manj) resničen prikaz vojne v BiH si oglejte film LEPA SELA LEPO GORE (link do filma za ogled on-line: http://www.domacifilmovi.net/lepa-sela-lepo-gore.php)
Nacionalnosti sem navajal le za tiste zakompleksane. Državljan BiH je Bosanec oz .Hercegovec. E basta.
LP
Smile, poglej si žig Kotromanićev, srednjeveških vledarjev Bosne. Na njem piše kralj Srbov, a ne? Če te to ne prepriča, pejt v Dubrovački muzej ( v Dubrovniku, seveda), tam maš izi dostop do stotin domumentov, ki so si jih medseboj pošiljal bosna in Dubrovačka republika. Kr se pa tiče besede Hercegovina, tut ni od vekomaj. V srbskem samostanu Mateševo so te lahko ovenčali s to lovoriko, herceg. Iz tega pride tut Hercegovina, ker so hercegi vladali ravno… ne boš verjel… v Hercegovini.
Chef, samo da te opomnim. Ne moreš iz glave govorit, da nimamo pojma o pojmu, ker ti je poznavanje tematike (pa bom vesel, če mi dokažeš nasprotno!), o kateri smo tam govorili, še manj jasno kot nekaterim v tisti debati. Pa si vseeno Republiko Srbsko tako vehementno označil za nagrado zločinom.
Zato se ne vzdiguj nad situacije, nad katerimi nisi .
@ mustang: Če me spomin ne vara, so Srbi iz t.im. Krajine potomci srbskih beguncev pred Turki, ki jih je Avstroogrska naselila v t.im. Vojni Krajini (Kriegsmarke) na meji s turško državo. Bili so torej nekakšni balkanski kozaki. Ko so jih Hrvati pregnali, govore o “vjekovitim ognjištima”. To je relativna oznaka, ampak 1000 let je vseeno dosti preveč. Podobno se je dogajalo s srbskimi begunci, ki so bežali preko Save, spet v Avstroogrsko (zdaj Vojvodino, t.im.”prečanci”), med njimi tudi Vuk Karađić. No, ta je zbežal kar pred svojim knezom Milošem. In spet so tam “vjekovita ognjišta”. In glavno mesto Neoplanta, ki ga je ustanovila Marija Terezija, zdaj prevedeno v Novi Sad. Toliko za šalo. Kar se pa Bosne tiče – osebno mislim, da ji ni rešitve. Ne pozna je niti nihče drug, kolikor vem. Tam bo še cel hudič.
Naraščajoči verski fundamentalizem bo težave v BIH samo še bolj poglobil. Medtem ko razvite države počasi prehajajo v post-religiozno obdobje, se zdi da v Bosni gredo korake nazaj od že zgodovinsko doseženega pred vojno.
Ampak zdi se, da v to tone samo Bosna – Albanija in Kosovo sta izven tega procesa širjenja vpliva religije.
Duko, kr se hrvaških Srbov tiče… Seveda, Vojna krajina je bla to. Morš pa vedt, da ta območja, sploh Lika Kordun, Knin+Benkovac, itd, pred njihovim naseljevanjem sploh niso bla obljudena (si bil kdaj dol?, čista puščava je to…), tako da če kdo, lahko o “vjekovnih ognjištih” na tem območju govorijo le oni. Kr se pa Bosne tiče, nažalost se mi zdi, da maš prov. Cel hudič, ja. Vojvodina je pa spet tretja, če ne že ker četrta zgodba.
Pjanc, Kosovo je še bolj ekstremno, fora je le v tem, da Ameri chefujejo, Šiptarji pa vejo, da brez njih ne morjo nič sami. Tko da majo eno neugodno simbiozo, kjer se pustijo na mer kao. Lokacije kempov za urjenje muđahidov, naprimer, so javna tajna, pa niti UN niti EuLex bliz ne prideta.
dej chef, še tuki zapri, ker kar je preveč je pa preveč. Napiš še kaj o potovanju, pa koj onemogoč komentarje, da nam bebotov bral.
Komentar Mr.d-ja ni dober, ker je enostranski, ker pelje vodo na svoj mlin. in je vreden pol pičke gnile vode, kot bi rekla Simona. Ne me fukat, stari moj le zakaj bi kdo favoriziral muslimane, saj so postali krivi za vse kar se dogaja po svetu. Nek Osama bin Laden, ki ga kar ne morejo in ne morejo najti. Ja tudi dedka Mraza ne morejo najti. tako kot tudi niso mogli najti karadžića, lepo vas prosim. fetalij, sentimentalna bi bila lahko kvečjemu do srbskih bosancev…ker sem z njimi najbolj tesno povezana.
Moj komentar zate ni dober, tvoji komentarji so pa zame nerelevantni in lažni. Na kratko, nimaš pojma!
Stresaš bedarije o Ahmićih in Hercegovcih, očitno ne poznaš geografske lege Ahmićev, neveš katera enota je izvršila pokol, katera zona odgovornosti je bila in kdo je v njej poveljeval.
In spet v tem postu dokazuješ da nimaš pojma o nekaterih geopolitičnih pojmih.
In še nekaj, zanimivo kako se za Osamo bin Ladna potrudiš napisat veliko začetnico, Karadžića pa pišeš z malo? Slučajno?
Glede na tvoje izražanje skozi celoten post mi je jasno da si še eden od mnogih jugo-komunističnih antikristovskih izrodov, danes t.i. “liberali”, kateri nesposobnost argumentiranega repliciranja menjajo s takimi nekulturnimi ispadi.
[...] sva že videla vse prestolnice – Sarajevo, Beograd, Prištino, Skopje in Tirano, sva zi želela obiskati tudi Podgorico. Bolj dolgočasnega [...]