Chefov tiramisu
Komentiraj
Objavil/a chef 16.06.2009 ob 07:30 ob 07:30 pod Travelling Without Moving, miks
Kot kaže, je nabor mojih talentov skoraj neverjeten, a pred kolektivnim službenim praznovanjem rojstnega dne me je vendarle nekoliko stiskalo v želodcu, saj bi si lahko sloves zapravil že s preprosto sladico. Službena šega, da vsak slavljenec sam pripravi posladek, nima prav dolge tradicije. Začel jo je neimenovani član uredništva, ki je pripravil tako obupen kolač, da bi ga jaz mirne duše proglasil za genialca. S kolačem oziroma torto je bilo v bistvu narobe čisto vse, česar sploh nismo mogli tajiti, saj je bilo to jasno tudi njemu. Tako smo lahko hvalili kvečjemu njegovo voljo, pogum in neverjetno pozornost. Morda smo bili v kritikah nekoliko preveč neprizanesljivi in rodilo se je pravilo, da se tort ne kupuje in da morajo biti delo lastnih rok, znanja in potrpežljivosti.
Mene je bilo nekoliko strah, čeprav mi je bilo jasno, da huje kot v opisanem primeru ne more biti. Marsikaj znam skuhat, ampak še nikoli nisem ustvaril slaščice. Nepreklicni odločitvi za tiramisu je botrovalo več razlogov: 1) nimam pečice, 2) obožujem tiramisu, in 3) domneval sem, da je zadeva razmeroma preprosta. Recept sem dobil kje drugje kot pri mami. Ker se je v zadnjem času po blogovju moderno hvalit s kuharskimi mojstrovinami, sem se odločil, da se pohvalim tudi sam. Seveda recepta – vseh natančnih gramatur in razmerij – ne bom razkril, ker to bi bil moj kuharski samomor. Že res, da je moj nadimek chef, ampak nanaša se na Chefa iz South Parka, ki mi je karakterno precej blizu, no, vsaj želim si, da bi bil jaz karakterno podoben njemu.
Seveda sem se zadeve lotil v zadnjem trenutku, kar je pomenilo, da sem moral v nabavo surovin v non-štop Mercator na Tržaški, najobupnejšo ljubljansko trgovino. Ura je bila šest ali sedem zvečer. V nedeljo. Gneča temu primerno obupna in kot vedno so tudi danes po trgovini postavali luzerji z vrečko čipsa in piksno pira. Najbolj sem se bal, da ne bo mascarponeja, ampak sem ga dobil. Težje je bilo z otroškimi piškoti in na koncu sem se moral zadovoljit z Mannerjevo različico priljubljenega peciva. Doma je vse skupaj izgledalo tako:
Mikser sem kupil že lansko leto, še preden sem se vselil. Tokrat sem ga uporabil… prvič! Izkazal se je.
Ne, pivo ni sestavina tiramisuja, to je bilo za živce.
Prvič mi je uspelo ločit beljak in rumenjak. Prvo sestavino jajca sem stepel v sneg, drugi sem moral pa pred mešanjem dodat sladkor v prahu.
Potem sem vse skupaj dodal mascarponeju in zamešal.
Skoraj sem bil pozabil na bistvo. Rum!
Okus je bil ravno pravi.
Skuhal sem kofe – kein problem, če bi že na začetku skuhal vsaj 4 deci, ker 3 deci je bilo odločno premalo.
Nekaj previdnosti velja izrabiti pri namakanju piškotov, ki morajo biti ravno prav prepojeni, da dobijo okus, pa ne preveč, ker razpadejo. Prva plast – keksi. Druga plast – krema. Tretja plast – keksi.
V zadnjih dveh fazah sem se soočil s težavami. Prvo plast kreme sem namazal nekoliko preveč na debelo in je potem skoraj zmanjkalo za zgornjo, skupno četrto plast sladice. Drugi problem je predstavljal kakavov posip, ker zadeve enostavno nisem znal posipat enakomerno. Kasneej mi je sodelavka razložila, da se ta problem najlaže reši s cedilcem.
S končno podobo tako nisem bil povsem zadovoljen. Vseeno sem naslednji dan požel več pohval, dasiravno mi verjetno še zdaj ne verjamejo, da sem pacal čisto sam.
Seveda, da s cedilcem.. Kako pa drugače..
Si posipal z žličko? 
Tiramisu je tudi moja slabost.. In prav zaradi tega sem doma moji dragi strogo prepovedal kakršnekoli podvige na tem področju, ker mislim, da še nisem imel tiramisuja v hladilniku dlje kot en dan.. In to brez obiskov. Kar nekajkrat mi je bilo že slabo, pa se ga kar ne morem prenažret. Zato se ga sploh ne dela več..
Res dobr, da imam zdaj čist slinasto tipkovnico…
Res je dober tiramisu, ampak tudi nevaren. Po strašno neprijetni izkušnji s salmonelo ga nisem nikoli več naredila … Svetujem kak recept brez surovih jajc! Sicer pa lahko namesto mascarponeja mirno uporabiš naš tamar.
za ožent si.
Jaz ga tudi delam približno tako kot ti… z več kave kot v receptu, pa brez Uniona in pomanjkanja cedila, se ve
Vendar pa se mu zadnji čas kar uspešno upiram – skrbijo me namreč kalorije
Bravo!
Ampak tale mascarpone je ena čisto navadna natega. Štiri evre pa pol, medtem ko enaka količina navadnega sira košta dober evro. In je enako dober!
Tisto s cedilom sem pa jaz pogruntal sam od sebe!
@Thor: Z žličko! In res ne vem, zakaj bi bil tiramisu v hladilniku več kot en dan
@ani, buba: tamar je bil druga varianta, ampak ne verjamem, da je enako dober kot mascarpone.
@spomincica: Absolutno!
@alcessa: saj to nima veliko kalorij
no men se ga pa čist nič ne lušta,brez zamere chef,sm res ne maram kave =D
veliko bolje kot mannerjevi piškoti se obnesejo čisto navadni mercatorjevi. Preverjeno veliko bolje vpijejo kavo pa še veliko cenejši so
lol ampak res.. Chef pameten poba, sm cedilo pa mu ni padlo na pamet hehe…
Jaz dam (oz. moj ati) rum v kavo.
@milkaa: Se pa postrga skledo s kremo
@Miha: O Mercatorjevih nisem razmišljal, ker to blagovno znamko principielno bojkotiram. Hotel sem Koestlin, ki jih dobro poznam. Večji so od Mannerja in bi rekel, da res bolje vpijajo – preprosto zato ker so večji.
@katja: Konec koncev sem samo moški. Ampak če povem po pravici, sem se najprej spomnil na tisti strojček za posipanje, potem pa še, da bi verjetno šlo tudi s cedilom. Seveda doma sploh nimam cedila, tako da sem moral šejkat z roko.
@Ka: To so potem tiste podrobnosti, ki jih sploh ne bi smela izdat
Kul!
Za vse, ki ne marate kave priporočam višnjevo različico – v kremo zmešate višnje, piškote pa napijete z višnjevim kompotom.
Glede mascarponeja – mascapone je zakon med skutami!
Ta pocen varijanta tiramisuja (namesto mascarponeja, dam notri “našo” skuto) pa sem poimenoval skutamisu
@seamus: Skutamisu – fuj! To strezejo v enih slaščičarnah, samo rečejo “tiramisu” :/
@chef: Eh, delimo dobrote!
Jaz si enostavno ne znam predstavljat tamar sira v sladkem tiramisuju. Tamar sir se vendar zjutraj poje skupaj s klobaso! To je ena taka kmečka jed in samo Slovenec je lahko toliko skromen, da zadevo doda še v slaščico ranga tiramisu. Okusa po siru pač ne bi rad kompenziral z neverjetnimi količinami sladkorja.
Jaz sem seveda med tistimi, ki stavijo na originalnost – in če je Italijan rekel mami, da je v tiramisuju mascarpone, se bom jaz tega brezprizivno držal, čeprav me več košta.
Resnici na ljubo je bil Tamar druga varianta (če ne bi imeli mascarponeja), ampak mislim, da potem sploh ne bi delal tiramisuja ampak bi se lotil nečesa drugega.
@ka – dobr za tist kr dobiš v kafič ne vem. Samo meni skutamisu čisto ustreza, itak skuto jem z raznoraznim sadjem.
Moj stric daje v kavo konjak in ne rum.
Najboljši kavav za posipat je sigurno Holand (to je v taki modri pakungi!), drugače pa, je tiramisu le in samo iz mascarponeja in ne nekih pripravkov in nadomestkov. To je skor tko, kot da bi reku, ej, čevapi iz regrata in pora.
In chef…kot zanimivost…kaj pomeni tiramisu oz. tirami su? dobesedno: povleci me gor . V prenesenem pomenu…bi lahko blo make me happy.
LP in čestitke za sladico…a bo sledilo kako nadaljevanje ?
Če si tole napisal z namenom, da zdaj zaradi vse slinaste tipkovnice ne bomo mogli pisati komentarjev… si zgrešil!
SIcer bi pa lahko počasi pogruntal, kako tudi tule čitajočim slinarjem dostavit košček…
Ni mi bilo jasno kako lahko iz čevapov nastane tiramisu-hiter pogled na predzadnjo sliko…
@gricko: Ti si hedonist!
@rew: Prihodnje leto bom moral napravit nekaj drugega, sicer bom izpadel kot papk.
@Rok-11: To sem napisal izključno zato, da bi se kot pravi bloger hvalil o lastnih sposobnostih in si ob všečnih komentarjih dvigoval ego v neslutene višave. Saj veš kakšni smo.
@polona: Ja ne vem, take barve bi bili lahko pa kvečjemu piščančji čevapčiči.