Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Ruševine nad Makolami (in nad Šentjurjem)

Komentiraj

Objavil/a chef 24.04.2009 ob 07:30 ob 07:30 pod Potopisi, miks

Mi je bilo zadnjič očitano, da s Californio bolj malo odkrivam Slovenijo. Deloma je to res, ampak dejstvo je da vsaj enkrat mesečno šnofam po najbolj zakotnih delih Slovenije. Verjetno se večini niti ne sanja, kje so Studenice, čeprav je bilo v kraju s samostanom dominikank dolga stoletja izjemno pomembno sejmišče. Večina vas verjetno niti ne ve, kje so Makole, pa je tudi to zelo lep kraj, z zanimivo formo vivo. Seveda do pred mesecem dni teh krajev nisem poznal niti jaz. Potem sem jih odkril, seveda s Californio. Več o izletu si lahko prebrete v reviji Avto-Dom, ki je na policah od danes.

Kakorkoli, omenjeni kraji so v Dravinjski dolini, med bolj znanima Poljčanami in Majšperkom. Šibal sem po tem zakotju, cesta je napravljena kot da bi sukanec položil na pomečkano odejo – malo levo, malo desno, pa gor in dol, skratka, grozno. O Studenicah in posmrtnih ostankih mučenca Fidelija več kdaj drugič, tokrat nekaj o Makolah. Na severni strani doline, nasproti Makol, se skuša na razglednem holmcu šopiriti dvorec Štatenberg, v prvi polovici 18. stoletja ga je dal postavit grof Ignacij Maria Attems – Attemsi so bili na Štajerskem jako pomembni gospodje in lastniki mnogih gradov, poleg omenjenega še gradu v Slovenski Bistrici, Podčetrtku in Brežicah, če omenim samo tiste, ki jih poznam. Pravim, da se dvorec skuša šopirit, kajti danes izgleda bolj ali manj žalostno. Je pa ob poslopju lepo urejen park z manjšim ribnikom. Danes je v dvorcu poleg muzeja tudi oštarija. Žal je ob ponedeljkih in torkih zaprto in si zadeve nisem mogel pogledat od znotraj.

Dvorec ŠtatenbergIzvohal sem pa ljudsko zgodbico o vzroku za gradnjo novega dvorca. Na drugi strani doline, pravzaprav že med haloškim gričevjem, je nekdaj stal stari grad Štatenberg, v katerem je otroštvo preživljal tudi grof Dizma Attems. Ugrabili so ga menda razbojniki, ki naj bi jim poveljevala kar ženska. To se mi zdi glede na nekdanji položaj nežnejšega spola zanimivo, sicer pa za samo zgodbo nima posebnega pomena. Malega Dizmo je njegov oče sicer rešil, ampak ko je odrasel, si ni več želel živet v hladnem srednjeveškem gradu sredi gozdov in hribov. Gizdalin si je dal postavit nov baročni dvorec na sončni legi bliže reki Dravinji – Štatenberg.

Dvorec Štatenberg

Mene je zato, bolj kot dvorec, zanimal grad. S temi staromodnimi plemiškimi bivališči je tako, da jih imam rad bodisi vrhunsko ohranjene in vzdrževane bodisi povsem razrušene. Najhuje je tisto vmes, kot se je na primer zgodilo Štatenbergu ali Turnišču, kamor sem šel kasneje. Po 2. svetovni vojni so v te gradove naselili lumpenproletariat, družbeni poden, verjetno s podobnim namenom, kot so nekoč Rimljani gradili svoja svetišča na temeljih barbarskih sakralnih objektov in kasneje Cerkev na temeljih antičnih svetišč.

Stari grad je težko najti. Zavozil sem ob formi vivi ob Jelovškem potoku in nekje, bolj ko ne na slepo, zavil desno v breg. Izkazalo se je, da gre za grozovito strmino, tako, za prvo prestavo. Cesta se je končala na kmečkem dvorišču domačije Marof. Gospodinja mi je dovolila parkirat in mi celo potrdila, da iščem v pravi smeri. Grad da je tam gori, je rekla, kažoč na vzpetino pred nama. Tako sem ob pasjem laježu vzel pot pod noge; kolovoz je vodil nekoliko više, okoli hriba po travniku. Takole izgleda kmetija s hriba:

Marof

Stara cestaKo sem, spet na slepo, zavil levo naravnost v hrib sem že po nekaj metrih naletel na nekaj, kar je bilo več stoletij nazaj zagotovo pot. Široka po mojem slaba dva metra in uravnana, a danes zaraščena enako kot vse ostale površine na hribu. Samo drevesa so tanša, manjša kot v okolici. Grad leži 487 metrov visoko nad morjem oziroma dobrih 200 metrov više kot Makole in 100 metrov više od Marofa. Vse bolj sem bil prepričan, da bom verjetno prvi, ki je letos zlezel na ta vrh, ki ga sicer tudi med domačini pozna le malokdo. Kmet iz neposredne okolice pa tudi ni tako nor, da bi lezel nekam, kjer razen kupa kamenja ni ničesar. Ampak po nekaj zavojih sem zaslišal glasove, razposajene. Na vrhu je imela mularija žurko, dobrih pet ali slabih deset mulcev je bilo, vsak s svojo pločevinko pira v roki. Res fejst fantje, ki so priznali, da do pred kratkim za ta kraj niso vedeli.

Grad Štatenberg

Od gradu ni danes ostalo praktično nič. V slabih treh stoletjih je popolnoma propadel, tako da je danes opaziti le nekaj zaraščenih zidov, ki jih lahko mimogrede zamenjali za skale. Te stare bajte res propadajo z ekstremno hitrostjo. Kdo bi si mislil, da je bil to nekoč mogočen grad?

Grad Štatenberg

Mimogrede, mogočnejši vtis je name konec decembra napravil Rifnik nad Šentjurjem. Rifnik je ne samo hrib, ampak tudi arheološko najdišče in nekoliko niže grad v ruševinah – Rifnik. Na njem so domovali rifniški vitezi, za katere sicer ne vem, komu so služili. Grad so v 17. stoletju razdejali puntarski kmetje in od 17. stoletja propada. Je pa ohranil bistveno mogočnejšo podobo od starega Štatenberga.

Rifnik

Skratka… tudi po Sloveniji se veliko klatim.

  • Share/Bookmark
 
21 odgovorov na “Ruševine nad Makolami (in nad Šentjurjem)”
  1. Fotr - 24.04.2009 ob 08:39

    Restavracija na gradu Štatenberg bo kmalu obratovala. Novi najemnik ima težave z obnovo kuhinje in restavracije, ker jo je prevzel v bistevno slabšem stanju, kot je pričakoval. Zaenkrat v tej restavraciji prirejajo gostije po naročilu. Prejšnjo soboto npr. so tam uživali vinogradniki.

  2. Štefan Kovačič - 24.04.2009 ob 09:33

    Če boš še kdaj šel v te kraje, obišči vinsko klet družine Vehovar pri Modražah med Studenicami in Makolami. Na začetku Modraž je vinska cesta, po kateri se pelješ približno 500 m v hrib in naletiš na klet, v kateri lahko okušaš in seveda kupiš vrhunska vina iz teh krajev kot so laški in renski rizling, souvignon, traminec, chardonay, sivi pino itd. Na razpolago so vina v kvaliteti redna trgatev, pozna trgatev ali jagodni izbor. Pokljiči gospoda Vehovarja (041-406.213) in se dogovori za ogled kleti, v kateri je za za 70.000 litrov sodov. LP! ŠK

  3. teoo - 24.04.2009 ob 10:04

    d00d, pa si ti prepričan, da nisi imel prividov? Kaj za boga je iskala klapa mulcev, v ponedeljek ali torek, s pločevinkami piva, par sto metrov visoko, nekje bogu za hrbtom?

  4. Janez - 24.04.2009 ob 10:11

    @Štefan: Orientiranje po vinskih cestah v tistih krajih je po moji izkušnji jako nezanesljivo. Nekoč smo iskali vinsko cesto in nam je rahlo okajen domačin prijazno pojasnil, da so tam vse ceste vinske.

  5. Biba - 24.04.2009 ob 10:48

    Janez, to tudi jaz trdim! No, lahko naletiš na kakšno dobro ‘gorco’, če imaš srečo, pa pač na običajno, domačo štajersko kislico. ;-)

  6. polona-še ena- - 24.04.2009 ob 11:00

    @Janez-hehehe…dobra. @Chifi-zapis mi je na moč všeč-še posebno sukanec z odejo vred…

  7. Miha - 24.04.2009 ob 11:14

    Glede Štatenberga je zgodba sledeča…v lasti ga ima Bistriško podjetje (nam piso katero), ki pa ga niti ne vzdržuje niti ne prodaja – kot vse fascinantne zgradbe tudi ta počasi, a vztrajno propada…. Plesna dvorana s freskami je čudovita in ko sem na zadnje spal na gradu, sem spal kot car…probajte….sobe so poceni – no vsaj jaz sem jo dobil za pišlih 10€ (a tega je že 2 leti). Hrana je bila dobra – bomo videli kaj bo ponudil novi najemnik… Ob gradu piha tudi vzgonski veter – idealno za makete in majša jadralna leta ter kašen zmajček… Poleti je edino polno komarjev – ribnik pod gradom… NO, ŠKODA, RES ŠKODA, DA TAK OBJEKT PROPADA – TUKAJ BI SE LAHKO ŠLI EKSKLUZIVE.

  8. Štefan Kovačič - 24.04.2009 ob 13:04

    Res so v tistih krajih skoraj vse ceste vinske in v zraku je vsaj pol promila alkohola. Cesta do kleti Vehovar je dobro označena. Tabla je na začetku Modraž. Po ozki asfaltni cesti se pelješ 300m, nato v gozdu na prvem odcepu zaviješ desno in po 200 m nadaljne vožnje v hrib je prva hiša na desni strani omenjena klet. Kislic v teh krajih že dolgo ne pijejo več. Vina, kot so cviček, bizeljčan in metličan, se tam uporabljajo le za kis. Domača bela vina so sladka, da bi jih človek kar pil. Ko ga piješ, teče kot olje (ko ga pa odtočiš, pa je kot petrolej). Namig za prvomajski izlet: - z avtom do Studenic in za rekreacijo peš na goro BOČ - po vrnitvi z Boča na kosilo v gostilno “pri dvojčicah” v okolici Studenic. Pripravijo odlično gobovo juho in druge specialitete iz jurčkov - v vinsko klet Vehovar na okušanje in nakup vrhunskih vin, ki so na sejmih dobila številne nagrade.

    Jaz sem mnogo tega vina zvozil na mehka tla (v Ljubljano) zase in za prijatelje. Vsi so bili enotnega mnenja: vino je odlično, le flaša ima veliko napako – lahko bi bila večja.

  9. Peter - 24.04.2009 ob 18:56

    Po cesti iz Poljčan do Makol in nato nazaj, čez Pečke v Slovensko Bistrico, sem se peljal neštetokrat kot mulc. Takrat je bila raj za kolesarje. Skoraj brez prometa in ravno prav naporna.

    Če pomislim nazaj, je cesta v resnici kot sukanec čez pomečkano odejo. Odejo z vzorcem goric in vinogradov vse naokoli.

    Na obronkih Makol se da še danes najti kakšno zidanico in kletarja, ki obdeluje par trsov šmarnice.

  10. chef - 24.04.2009 ob 19:02
    chef

    @teoo: To niso čisto mestni fantje – oni še znajo normalno uživat!

    @Štefan: Hvala za info!

    @polona: Hvala!

    Kar se tiče slovenskih gradov – preveč žalostna zgodba. In po mojem eden od največjih zločinov socializma.

  11. šuši - 24.04.2009 ob 19:12
    šuši

    Jah pob, kaj pa ne poveš, da se klatiš po naših krajih :P Štatenberg je bil še kakšnih 15 let nazaj v boljšem stanju. Sem bila dosti tam okrog. Ne spomnim pa se, če je znotraj sploh akj za videt, razen restavracije. Morda pa so moji otroški spomini samo malo bolj pravljični. Ni se mi pa niti sanjalo za drugi grad. Sicer pa so bili v Makolah močni turški vpadi, bojda.

  12. chef - 24.04.2009 ob 19:18
    chef

    Ti si s tam? Jaz sem bil prepričan, da živiš više gor. Lepi kraji! Edino malo dolgčas za manj zahtevne turiste (bolj zahtevni se namreč zadovoljijo predvsem s tistim, kar ni obiskano kot npr. Postojnska jama). No, veliko bi rešili že, če bi v gradu uredili poleg muzeja še vrhunski hotel (z dušo!). Če se pa nekaj pusti propadat, pač ni druge.

    Najbolj žalostno je, kar ugotavljaš tudi ti… da je v 15 letih grad samo še bolj propadel.

  13. šuši - 24.04.2009 ob 19:31
    šuši

    Jah, dost blizu Makol, pa še žlahto imam tam ;) V Studenice smo včasih kolesarili do samostana, še preden so ga toliko uredili, da imajo izgovor za pobiranje vstopnine. Poznam par zgodbic ;) A v grad v Slovenski Bistrici si šel? Je malo boljše urejeno vse skupaj. Hvala bogu, da je dolgčas za tečne turiste, tisti kr naj zijajo v Postonjsko jamo ;) Pri nas se pač gredo bolj pohodniški turizem.

    Ja, res je propadel. Sicer se mi je že kot otroku zdelo, da bi se na Štatenbergu dalo marsikaj urediti. Nekaj so začeli, ampak sej vemo, kako to gre v Sloveniji.

  14. siggi - 25.04.2009 ob 15:26

    Možno da je bla tvoja California parkirana pri Križankah danes?

  15. chef - 26.04.2009 ob 04:06
    chef

    Tako je.

  16. Janja - 9.08.2009 ob 22:43

    Pa naj stvar komentira še Makolčanka :) Predvsem dvoje: Dvorec Štatenberg in vinogradništvo v Makolah.

    Dvorec je resnično v ubogem stanju. Podjetje iz Slo. Bistrice ga je letos tudi probalo prodat, a jim to ni uspelo (gospodarska kriza?), tako so bili ponovno “prisiljeni” grad oddati. A dejstvo je, da posameznik s (pod)povprečnimi dohodki ne more dosti naredit. Grad bi lahko bil kulturno-turistično središče Makol. Jaz vidim edino rešitev v sodelovanju – nekdo vodi restavracijo, drgi ma kavarno, tretji hotelček, četrti muzej, peti konjušnico (mogoče je sploh niste opazli ob gradu – kakih 10 let nazaj je obratovala). Ampak sodelovati ljudje pogosto ne znajo. Drugi problem pa je spomeniško varstvo. Brez njihovega dovoljenja še sten ne smeš pobelit. Če so že tako striktni pri uporabi materialov, ki niso najcenejši, bi morali nudit tud finančno pomoč. Sicer pa je v gradu od junija spet restavracija. Sposobnosti novega najemnika pa še nisem sprobala …

    Vaše komentarje glede vinogradništva pa moram kar malo pokarat. Kislica in par trsov šmarnice!? Obiščite Makole konec marca, začetek aprila. Ponavadi imamo zadnji petek v marcu degustacijo vin odprtega tipa, kjer znani enologi ocenjujejo pridelek naših vinogradnikov. Za moj okus so zadnja leta haloška vina celo malo preveč sladka, so pa vsekakor kvalitetna. Aja, v gradu pa ima Društvo vinogradnikov Makole svojo grajsko klet, ki so jo odkrili, odkopali in renovirali par let nazaj.

    Še dosti je razlogov za obisk v naših krajih. Prepričajte se sami.

  17. Aleš - 7.11.2009 ob 15:20

    Če te še zanimajo ruševine, obišči Rudenek v Rečici ob Savinji ali Gromperk v Kočni pri Polskavi.

  18. chef - 7.11.2009 ob 18:12
    chef

    Mene vse sorte zanima, ampak je premalo časa :(

  19. Aleš - 7.11.2009 ob 18:33

    Saj je še čas :) če so že 700+ let tam bodo še nekaj časa :)

  20. urška - 31.08.2015 ob 11:33

    jaz sem Makolčanka kolikor vem je moja mama kakšnih deset let nazaj delala na gradu (dvorcu) Štatenberg kot natakarica v nekaterih prostorih so sedaj razstave kakšne so bile sobe ko so v njih še stanovali prav taka dajejo sobe v najem za prespati. Grad (dvorec) Štatenberg prav tako vsebuje kapelico lani smo z šolo šli na grad Štatenberg jaz in moj razred smo malo raziskovali okoli gradu bilo je zelo zanimivo seveda smo hoteli najti nek zaklad , kapsulo ki naj bi jo zakopali nekje v bližini gradu. Štatenberg pa nudi še nekaj zanimivosti kot so : pavi na gradu, moto klub Attemsi, različne razstave, mogoče veste da so na gradu Štatenberg pekli največji kruh na svetu takrat je tu bilo veliko praznovanje ,bila je velika predstava o graščakih…(itd.) Moj prispevem ( kolikor pač vem)

  21. urška - 31.08.2015 ob 11:41

    in še ena zanimivost vina Vehovar lastnik je moj stric kolikor vem naj bi začeli izdelovat penino !

Na vrh

Komentarji so onemogočeni.