V opomin
Komentiraj
Objavil/a chef 5.12.2008 ob 07:30 ob 07:30 pod miks
Včeraj zvečer sem za tunelom pod Golovcem malo pred tablo za konec omejitve hitrosti zadovoljno, ker na prehitevalnem pasu pred menoj slučajno ni bilo nobenega počasneta, zahodil po stopalki za plin, ko me je utripajoča oranžno-rdeča kombinacija opozorila, da spredaj nekaj ni v redu. Benti, zakaj vedno takrat, ko se mi mudi. Rutinirano zaviranje na polno, malo zdrsa na zemlji in ugotovitev, da k sreči nisem obtičal na četrtem kilometru kolone, ampak da se je nekaj zgodilo tik pred menoj in, očitno, le kakšno minutko prej.
Ob takšnih čudnih manevrih sem vajen vse štiri smernike vklopit še preden se začne reševanje situacije od spredaj, obvezno pa ustavim daleč pred kolono in za vsak slučaj napnem mišice na vratu, ker človek pač nikoli ne ve. Najprej sem skočil pogledat kaj se dogaja. Nihče ni bil ranjen, kul, stari, nehaj se tresti, daj mi trikotnik, ker jih nerad fašem od zadaj. Z beštijo sem stekel še kakšnih sto metrov od svojega avta, tako da sem ga postavil nekje na razdalji 200 metrov.
Nimam pojma katero staro kišto je vozil, mislim, da Nissana. Po levi strani, ob ograji, je bila zemlja s travo razrita, ob ograjo stisnjen avto pa je bil podrsan tudi po celem desnem boku, sprednji odbijač je bil popolnoma sesut. Možakar je bil še v šoku. Varnostnik, šel je v službo, počasi je prehiteval, še sam se ni spomnil koga, menda tovornjakarja, ki ga je nenadoma zadel bočno in ga stisnil ob ograjo. Sreča, da se je tip rešil. Kaj je bilo tovornjakarju? Nihče ni vedel.
Ker je spizdil.
Kot usran pes.
Možakar je bil ves nesrečen, zamujal je v službo, izgledal je fajn dečko. Od vsega se mu je zdelo najbolj neverjetno, da je tip pobegnil. Da policijo so že poklicali, on je v redu, skrbelo ga je pa samo to, da bo zamudil službo. Zaradi pezdeta, ki je verjetno zaspal za volanom. Ne bi rekel, da ga je ata polomil, ker potem lump ne bi pobegnil.
Zahvaljeval se mi je sto na uro, čeprav nisem naredil nič drugega kot postavil trikotnik in ga malo potrepljal po rami. Mi je bilo kar nerodno, ker se mi je mudilo naprej, zato sem mu samo v roko stisnil viztko, če bi slučajno karkoli potreboval. Vseeno se mi je zdelo, da sem naredil nekaj dobrega. Za razliko od ostalih srboritežev.
Ob prometnih nezgodah in ostalih neprijetnostih se degenerirana narava sodobnega človeka, ki samo bezlja, pokaže v vsej svoji veličastnosti. Samo spomnite se, kako sem bil lansko leto med porivanjem skoraj ob glavo. Dogajanje ob prometnih nesrečah je sila zanimivo. Za opis nelepe situacije že dolgo velja reklo: “Kot prometna nesreča je, ne moreš je gledat, stran pa tudi ne moreš pogledat.” Dejansko se ob prometni nesreči dogajanje odvija tako, da najprej vsi bremzajo in se za volanom razburjajo zaradi kretenov – čeprav tudi sami sodijo mednje – ko promet skoraj stoji, pa se začnejo prerivat, pravzaprav vrivat, ker sistema zadrge ne pozna nihče. Vmes jih nekaj popeni in začnejo trobit. Mudi sem jim. A le dokler niso vzporedno z objektom povzročitve gneče. Spustijo plin in buljijo kot otroci, ki se prvič vidijo v ogledalu. Gneče pravzaprav ne povzroča situacija same nesreče, ampak vozniki, ki bi težavo na cesti najraje fotografirali in zablesteli v najnovejši izdaji Žurnala24. Ni lepšega kot sosedova crknjena žena!
Jaz pa, tepec, nisem fotografiral poškodovanega avta in možakarja naravnost v ksiht, tako da je zdaj tale zapis popolnoma nespektakularen. Očitno nisem dovolj moderen.
Upam, da bodo povzročitelja nesreče primerno zašili in da nesrečni gospod čim prej dobi nov avto!
Preberi še: Tovornjakarski obračun
Tovornjakarji to radi počnejo, budale. Tamle pod Golovcem pa pazi, ker je mene snel na radar Kangoo, ki je bil parkiran ob izhodu iz tunela tam pri trafo postaji. Je bla kar lepa kazen, zato ne upam več pohodit po prvem stacionarnem radarju.
Jaz tudi nikoli nisem razumel folka ki v primeru nesreče (v mislih imam najhujše) hladnokrvno peljejo mimo, sicer zmanjšajo na tako hitrost da lahko malo pofirbcajo potem pa gasa naprej. Letos spomladi se peljem, sredi ceste zagledam razsut avto, tam sta že ustavila dva mimoidoča, ampak ko sem jaz ustavil sta se usedla nazaj v avto in spizdla. Ko sem šel sam okoli avta v katerem sta bila na prvi pogled dva mrtva in potem za avtom ko sem zagledal motor in še dve do nerazpoznavnosti razsuti telesi sem razumel tudi tiste ki so se ustavli in potem spizdli. No jaz sem vsaj poklical policijo, končni epilog so bili 3 mrtvi, sopotnica v avtu je preživela. Mi je pa še danes žal da sem videl kar sem videl. Če bi kdo v tisem primeru skakal s fotkičem okrog bi pa najbrž morali reševalci odpeljati tudi mene, najmanj na psihiatrijo ker bi se mi utrgal. Zanimiv se mi je zdel tudi odziv policistov. Očitno sta že na daleč slutila zakaj gre (ko sta vidla motor in dve nepremični gmoti poleg). Mirno sta šla najprej zapret cesto z obeh strani, potem pa na varni razdalji čakala na reševalce.
spomnim se, ko sem je jaz pred dvemi leti peljala zjutraj v mojstrano in se je pred mano na tistem delu, kjer zaviješ na AC mimo jesenic (tisti ozek uvoz) zgodila nesreča. tistemu, ki je prihajal iz AC je počila guma in zabil se je v avto pred mano. ej stari … če ne bi bil zraven mene v avtu sodelavec, bi znal bit cel polom. jaz nisem bla sposobna naredit čisto nič. kot fleš se mi je prikazala neka druga prometna nesreča, ko se je vame zabil avto, ki me ni videl in vse kar sem bla sposobna naredit je blo, da sem jokala kot v transu. sodelavec pa je stekele ven, tako kto ti takoj namestil trikotnik, skočil do tistih dveh avtov- v enem je bila komplet družina, v drugem zakonca, vse po vrsti zvlekel ven, ker je govoril albansko kot oni so se takoj pomenilo kaj je s kom narobe, vmes je klical policijo in jimtakoj razložil situacijo .. skratka, totalno priseben človek, jaz pa … sem vse, kar sem bila sposobna naredit dala ven deke, zavila vanjo otroka in stala ob cesti. fak res … ves čas pa se mi je rolalo to, da bi bila tisti zmečkan avto lahko tudi jaz, če bi takrat, ko se imela namen res prehitela pred mano vozečega.
tovornjakarjev se pa bojim. prav res. vedno, kadar jih prehitevam – tudi na AC – imam vklopljen smernik, zmanjšam hitrost in grem mimo njih kot po jajcih. se mi je že zgodilo, da je tik pred mano bfrez smernika zavil na prehitevalni pas in če ne bi vozila počasi bi me porinil v ograjo.
O vožnji mimo nesreče – poznam primer, ko je človek ustavil in skušal pomagati, pa so ga potem tožili, ker jim ni pravilno pomagal.
O Golovcu – to bo počasi odcep, kjer bo tabla “Pozor, tovornjakarji spijo!”, ker sem slišal za vsaj dva podobna primerna. No, pri teh dveh tovornjakar ni odpeljal.
@kalbo: Pod Golovcem jaz blazno pazim že zato, ker je odsek nevaren kot pes. Slovenci se na tropasovnici izgubijo. Desni pas za pezdete ne obstaja, zato norci prehitevajo po desni, vsi pa vijugajo kot zmešani. Sem pogruntal, da je najbolj varno vozit nekoliko hitreje in počasi prehitevat po skrajno levem pasu. Popolnoma normalna stvar na razcepu za Dolenjsko (še pred tunelom) je, da kekci 70 km/h vozijo po levem pasu, medtem ko je desni prazen. Briga jih. Le zakaj se potem z Dolenjske pricepi še tretja špura?!? Ni da bi govoril.
@kolinago, Domen: Si mislim, da ni lepo za videt, ampak normalno je, da že zaradi drugih postaviš trikotnik in človeško je, da počakaš zraven. Težko ponesrečenim si pa tudi jaz ne bi upal pomagat, enostavno zato, ker mislim, da nekaj uric tečaja prve pomoči ne bo rešilo nobenega življenja – prej obratno.
@katarina: Glede tovornjakarjev… Prisebnost je kul. K sreči jo znam v takih zadevah ohraniti tudi jaz.
@Truba: Hehe, seveda, od Bolgarije do tu se kamion dodobra usvinja. Tisto štango, na kateri se pozna tvoja barva, pa že na naslednji pumpi prebarva z osnovno barvo, ki jo vozi s seboj kar v kabini.
chef: grem skoraj vsak vikend ob petkih v ljutomer in edina stvar, ki jo vso pot res montram je, da pridem do hiše živa. pa nezaradi avtomobilov, zaradi takih debilov tovornjakarskih. včasih se mi zdi, da se na cesti odvijajo vzporedni svetovi. oni nas ta malih sploh ne opazijo.
Ni bil Bolgar, je bil kar domači toplovodar brez vesti
.Pripeljal je pa z Barja proti Štajerski. Ni ga čez domačega strahopetca, ki zaserje big time in nima jajc ustavit, da bi vsaj pogledal, če so vsaj celi vsi. Lepo domov na toplo, na pir pa babo prebutat:).
tovornjakarski tip, kateri je pobegnil (in o podobnih osebkih)… nimam besed..
Teb Chifi, pa čestitke, da si reagiral kot si.
Ja, pod Golovcem dogaja, sem vsak dan v tem tunelu vsaj dvakrat.
Sam sem tudi ogromno na cesti.. In žal tudi nimam srca, da bi se peljal mimo česa takšnega.. zakaj žal? Ker mi je dostikrat žal kaj vidiš takole ali pa še huje, ko si priča na sodišču, si v dvorani skupaj z obtoženim, kar nikakor ni “luštno”.. Sploh ob zadnjem mojem primeru, ko je bil obtoženi nek obritoglavi “na pol strojan brez vratu”, ki me je s pogledom ubijal, ker sem razložil, da je povozil kolesarja in odpeljal. Prestrelil me je s pogledom tudi, ko me je sodnica večkrat vprašala ali je vsaj pobremzal ali je samo peljal naprej in vsakič sem odgovoril enako, tip pa je godrnjal in brundal kljub opozorilom sodnice. In greš s cmokom domov in se večkrat vprašaš kako bi reagiral, če te sreča nekje v živo..
Sicer pa živim ob Dunajski… In mrtvi na cesti mi niso novi, od sosede, do do nerazpoznavnosti zmaličeni motoristi in vozniki, ki se pobijajo po naših cestah.. Njihove napake ali ne, na koncu so vsi reveži in res ni luštno to gledat.. Če je vsaj malo človeškega v tebi, skušaš pomagat, a kot je rekel chef, velikokrat je možno, da narediš več škode kot koristi, tako po pameti..
@thor- poznam, ko se ljudje “pokvarijo” ravno zaradi tega, ker morajo pričat na sodišču… teb pa zgleda, da srčnost (neglede na posledice) res obvlada, in da si vredu dec.
Včeraj je bil očitno tak dan. Sama sem se popoldne peljala iz službe po obvoznici iz Jarš proti Savljam. To, da se pri izvozu za Bežigrad vse zabaše in da ljudje čisto pobezljano menjajo pasove že vem, zato grem tam mimo vedno previdno. Še sreča. Neko brihtno žensko bitje z nagravžnim rumenim Twingom je namreč, brez da bi nakazalo smer, prav počasi menjalo pas (iz voznega na prehitevalni). Očetov abs je zarohnel, obesila sem se na hupo, brihtno žensko bitje pa je suvereno in še vedno prav počasi zapeljalo nazaj na vozni pas, kjer se ji je nesrečno bitje, ki se je na vozni pas ravno vključilo, komajda izmaknilo. Med manevrom prehitevanja sem vrgla uč na brihtno žensko bitje, ki si je, kakopak, ves ta čas nanašalo maskaro na trepalnice….
@nimfa: No, saj to je pa komaj omembe vredno, hehe. Žal se dogaja vsak dan…
Po komentarjih sodeč se tut tole s tovornjakarji dogaja vsak dan. Danes sta me na obvoznici prehitela dva pa sem vozila 90 po voznem pasu. :S
Trapa! Zakaj pa je tabla 100 km/h?
Ko se ravno uspeš vključiti na vozni pas in ko vozila pred tabo vozijo 90 km/h, po prehitevalnem pa jurišajo kamioni, je tabla 100 km/h za okras.
Danes bi kmalu tudi jaz povzročil nesrečo. Zjutraj zapeljem dol iz avtoceste na Brezovici in zaradi slabe vidljivosti (dež, tema) spregledam črn avto, ki je vozil naravnost po Tržaški. Jaz pa seveda pohodim plin, ko se vključujem na prednostno cesto misleč, da je za naravnost rdeča luč. V zadnjem trenutku ga zagledam in šlo je za milimeter, da ga nisem bočno torpediral.
@nimfa: Zato sem jaz že zdavnaj ugotovil, da se je najbolj varno vključevat s čim višjo hitrostjo
Samo nekaj filinga in poguma, pa je.
tipasivredu
Uh, dve uri nazaj doživel eno tovornjakarsko. Lj-ring, od Viča proti Rudniku, se s počivališča Barje vključujeta dva tovornjaka. Vidim ju že od daleč, zato se prestavim na prehitevalni pas. Ne vem kaj si je tepec v tovornjaku z albansko registracijo mislil, ampak s 50 kilometri na uro je zapeljal s pospeševalnega naravnost na prehitevalni pas, kajti seveda je moral “kolegu”, ki se je vključeval pred njim dokazati, da njegova kanta hitreje pospešuje. Hvala Bogu za ABS in dobre gume. In ko sem se cepcu obesil na hupo, je potem še hupal nazaj in svetil z dolgimi lučmi.
Ja, potem so še pametni ko šus. Jim ni pomoči, razen, da bi jim dvignili cestnino in bi raje vozili okoli Slovenije. Ampak potem ima država izpad dohodka…
@nimfa: to, da sta te prehitela dva tovornjaka v skladu s predpisi, ni bilo vredno omembe v komentarju.
Sam v Sloveniji nimam nekih težav s tovornjakarji. V Nemčiji so Romuni in Bolgari 100x hujši, ko ti pri tvojih velikih hitrostih skočijo pred tebe. Najslabšo izkušnjo sem pa imel v Avstriji, kjer je nek Romun vijugal na avtocesti od odstavnega do prehitevalnega pasu. Verjetno je zaspal. Po trobljenju sem ga le zbudil.
@chef: to se zna kaj hitro zgoditi, da bodo obvozili Slovenijo oz. kakor hitro bo Hrvaška prišla v EU. Potem bo prava bitka za tranzitni promet. Pot po Hrvaškem je namreč krajša in ceste prazne.