Nergač

Moram priznat, da sva bila včeraj s kolegom kar malo razočarana. Sem že pozabil kakšna je realnost slovenskega MTB in enostavno pričakoval preveč. Včeraj zjutraj je Bovec izgledal kot da se ne dogaja nič. Pa se je - kvalifikacije za prvi megavalanche (izg. pr.¹ megavalonš) oziroma maratonski spust v Sloveniji. Spust s Kanina se začne na gruščnati podlagi na 2200 metrih nadmorske višine, nadaljuje skozi MTB Park Kanin in se po kratkem, a sladkem vzpončku zaključi s hitrim asfaltiranim spustom v središče Bovca, ki je na nadmorski višini 470 metrov. Prek 1700 metrov višinske razlike v 14 kilometrih, ki naj bi jih najboljši tekmovalci po napovedih premagali v 25 minutah.

Kvalifikacije, ki so potekale le po progi MTB Parka (4,5 km, 600 m višinske razlike), je presenetljivo dobil Primož Ravnik, nekdanji tekmovalec v krosu. Kljub padcu je uspel za dobro sekundo premagati obetavnega spustaškega specialista Nejca Rutarja. Tretji je bil Argentinec z dvema imenoma, Fabian Alejandro Bonanno, četrti Jan Cestnik, državni prvak v spustu, peti pa moj favorit in nekdanji tekmec v krosu, Anže Bizjak. Bizi je pravi MTB nadušenec, ki je vrhunske rezultate dosegal že v krosu, zdaj pa se želi predvsem zabavat in kot kaže, mu gre odlično.

Koncerta sicer odličnih Xequtifz nisem ne videl ne slišal, ker sem prespal doma, s ksihtov včerajšnjih udeležencev pa je bilo razbrati, da je šlo za dobro žurko. Malo se je prebudil tudi Bovec, sicer je ves čas šopal en in isti komad, ampak vzdušje je bilo za slovenske MTB razmere odlično. Punce so se španale…

…mašine so rohnele…

…ko smo čakali na najboljše. Nejc Rutar nas je kar malo presenetil, ko se je v šikani na zadnjem ovinku pojavil že po slabih 21 minutah in končal dirko s časom 21.03, torej kar štiri minute bolje od napovedi! Zadnji skok pred ciljem… …in poza za gledalce:

Prevlado specialistov za DH je potrdil Cec - Jan Cestnik, ki je zaostal slabe pol minute:

Zmagovalec kvaifikacij, Primož Ravnik, je s smučiča pridrsal, prek skal in mostovja MTB Parka priskakljal in po asfaltu pridivjal na tretje mesto in za Rutarjem zaostal dobre pol minute.

Moj favorit se je skozi cilj pripačil na četrto mesto. Kot mi je povedal, se je po neuspelem štartu prek smučišča spustil malo bolj po pameti in na ziher, pred kratkim vzponom se mu je pa pokvarila ročica menjalnika, tako da se je komaj privlekel čez pukl. Vseeno je bil, kot vedno, nasmejan.

Dirko si je bilo mogoče ogledat v neposrednem prenosu. Za naslednje leto si želimo, da bi posnetek iz helikopterja uspel še bolj odlično, predvsem pa si želimo več tekmovalcev, tudi tistih najboljših na svetu - zvezdnikov proper downhilla in megavalancha. Letos se je od prijavljenih osemdesetih tekmovalcev v Bovcu pojavilo le slabih 40 pogumnežev, ostalim pa je nekaj skupaj potegnilo. Kar seveda ni čudno… Škoda pa je, da se ni pojavil kdo od najboljših - glede na 2000 evrov težko prvo nagrado, ki je pri nas jako redek pojav, bi pričakoval malo bolj pestro konkurenco. Morda drugo leto, saj organizator Mac iz Outdoor Freaks obljublja, da se bodo za Dowko potrudili tudi v prihodnje.

Za konec le še zmagovalni šopek nejboljših. Z leve: drugouvrščeni Jan Cestnik (Cult MTB Trbovlje), zmagovalec Nejc Rutar (MBK Hidria) in tretjeuvrščeni Primož Ravnik (Sportpoint).

Več na www.mtb.si.

1. Izgovori približno[↩]