Hot’a ‘lot? Not!
Komentiraj
Objavil/a chef 25.03.2008 ob 07:30 ob 07:30 pod Natezalnica, miks
Pravzaprav ne vem kaj pomeni Blogorolina rubrika Hot’a'lot, saj razlage ne najdem, mislim pa si, da gre za zbir najboljših blogerskih prispevkov. Kakorkoli, včeraj mi je med naključnim obiskom McDonald’s-a - ven sva se pobrala še preden sva kaj naročila - po naključju prišel v roke izvod razvpitega blogerskega tiskanega tednika. Da je bilo stojalo s cajtengi, ki so izšli 13. marca, polno celo v ponedeljek 24. marca, ni nenavadno, saj je konec koncev v Sloveniji blogerjev približno desetkrat manj kot šteje naklada Blogorole.
Vsebina me ni navdušila, kar pa ni čudno, saj me ne navdušuje niti blogosfera. Frasov uvodnik je vsekakor duhovit, ravno prav ironičen, toda vseeno moteč. “Jp, right.” ??? Mogoče sem res konzervativen, ampak takšni izleti v sleng so nepotrebni, sploh če jih bere 50 tisoč ljudi. Pri meni bi ta besedna zveza letela ven, oziroma bi jo nadomestil z “ja, seveda”. Če ne drugega, bi se utegnil zbati inšpektorjeve intervencije, dasiravno nimam pojma o statusu Blogorole, kjer v kolofonu zasledimo sledeče obvestilo: “Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole.”
Dejansko me Blogorola ni mogla razočarati, ker tudi nisem veliko pričakoval. Nekaj člankov je vsekakor privlačnih, toda tri avtorice, ki so mi bile najbolj všeč, itak spremljam prek RSS virov. Da je v obdobju 8. marca osrednja tema posvečena dnevu žena, je seveda klišejsko in upal bi si staviti, da so se slab mesec nazaj razpisali o Valentinovem. Če dejstvo, da 8. marca vsi pišejo o dnevu žena, 14. februarja vsi o Valentinovem, 1. januarja pa o novem letu, ne moti blogerjev, sem po drugi strani skoraj prepričan, da se naključnemu bralcu Blogorole v enem zastonjskem cajtengu ne ljubi prebirat plejade zapisov o isti tematiki.
Še najbolj me je navdušil intervju s Pigacom. Ker je to tudi edini v celoti prebran prispevek, smatram, da je mogoče tiskano Blogorolo prebrati v času, ki ga v povprečju namenim popoldanskemu odlaganju velikonočnih dobrot.1 Seveda pa v intervjuju ne izvemo nič novega, ker, konec koncev, kaj pa lahko izvemo o blogerju novega. Vprašanja zakaj bloga, kakšne so meje med zasebnostjo in javnim, o percepciji priljubljenosti, objektivnosti in podobno, so tako zguljena, da smo začeli vsi odgovarjati eno in isto, zato nas seveda vsi mečejo v isti koš.
Zdaj lahko torej tudi izkustveno trdim, da tiskani Blogoroli manjka tisto, kar bi kot blogerski časopis nujno morala imeti. Dodana vrednost. Če smo pred letom dni povsod nakladali, da se je klasično novinarstvo izpelo, da nam ne more ponuditi nič novega, berljivega, bi morali blogerji danes pokazati nekaj več. Tako pa nakladajo o samih sebi, o dnevu žena in o zabavni elektroniki. Katastrofa, celo horoskop se najde na zadnjih straneh, čeprav je verjetno že vsak drugi bloger povedal nekaj krepkih čez astrologijo. Blogorola naj bi s svojo vsebino širšo javnost vabila k prebiranju blogov, toda, čeprav bi z zaledjem dobrih blogerjev lahko ponudila več, žal ostaja na nivoju Žurnala in ostalih brezplačnikov, ki jih blogerska srenja v povprečju prezira.
P.S.: Ne, nisem užaljen, ker še nikdar ni bil objavljen moj prispevek. Tega si sploh ne želim in še nikdar nisem poslal na uredništvo prošnje za objavo. Konec koncev so moji teksti objavljeni v drugih revijah, med drugim tudi v enem od brezplačnikov. To pišem zato, da se komentatorji ne bi trudili dokazovati moje zavisti.
- Oprosti, Pigac, res je, da sem bral na sekretu, ampak zaradi tistega o prebiranju zgodovine ekonomije se nisem mogel zadržat, da tega ne bi napisal…[↩]
Edino, kar preberem v Blogoroli, so intervjuji, ki so res dobri. Zdaj pa je že dvakrat nisem kupila (kupim Večer ob četrtkih), a mislim, da je ostalo na istem nivoju. Sem že pri Dejanu Kalohu, ko je govoril o tem, povedala, da tega afnanja ne prenašam. Afnanja z jezikom, afnanja z vsem naokoli - recimo blog Bitchsweet, ki je obvezno na njihovi predznadnji strani je tak tipičen primer bloga, ki je zame no no. Kvazi humor, kvazi intelektualci. Bruh.
In zanimivo je, kako so bili meni intervjuji na vesti z blogerji všeč in so jih potem skenslali. Res škoda. Kot rečeno - meni je na blogu najbolj zanimivo: oseba, kdo ga piše. V tej poplavi blogov - pa sploh.
Zelo res in zelo žalostno. Kam gre ta svet?
Vse to kar si tokrat napisal, Chef, sem jaz obelodanil v recenziji Blogorole, takoj naslednji ko je izšla prva številka. In od takrat… nič! Sam sicer vsak četrtek kupim Večer, ker me intervjuji res zanimajo, ostalo pa tako ali tako večinoma preberem prek readerja.
Mogoče bi izhajala revija, ki bi imela samo intervjuje z blogerji?
@Dinozaver: Oprosti no, res ni bilo mišljeno osebno.
@Dinozaver: Sem pozabila povedat, zelo rada bi prebrala intervju s tabo, pa intervju s kinky tonetom, pa intervju z Chefom (čeprav je bil že na vesti, a kaj smo izvedeli o njem???, to da je kolesar…), pa intervju z dronyxom, pa intervju z 100% Irony free - ki so štirje blogerji, pa z Ireno Sireno, pa intervju z Markom Crnkovičem, ki je zadnje čase malo bolj človeški, pa z… vsemi. Vsi ljudje so mi strašno zanimivi. Lahko bi se kdo specializiral na intervjuje z blogerji. To bi bil absolutni hit!
Jaz sem strahotno dolgočasen človek in če bi to zvedelo vesoljno bralstvo Blogorole, bi imel gotovo težave. In odkar imamo google, o marsikomu vem več kot bi hotel. Še o sebi.
@Alex: Vsekakor, saj vsi pišemo isto
Seveda je pa zaskrbljujoče, da se ob takšni masi kritikov v uredništvu niti za centimeter ne zganejo. Po mojem je seveda problematično vsak teden izbirat nove in nove pisce (čeprav verjamem, da se določeni precej pogosto pojavljajo) in hkrati ohraniti prepoznavnost in priljubljenost.
Bralci imajo radi kontinuiteto, radi vedo o čem bodo brali, če se avtorji pretirano menjajo, pa nimajo pojma, kaj jih v številki čaka. Če npr. jaz kupim sobotni Dnevnik, ga kupim zaradi dveh Objektivovih kolumnistov, ostalo pa preletim in morda celo najdem kakšen pameten članek.
Če bi se kolumnisti ves čas menjali… bi kmalu obupal. S te strani rešuje Blogorolo izključno njena brezplačnost.
Po ceni 10 centov je verjetno ne bi kupil nihče. Kar je glede na potencial, ki ga (menda) imajo blogerji, nadvse zaskrbljujoče.
@Dajana: Afnanje je problem, ki ga opažajo tudi naključni obiskovalci blogosfere, in to je dejstvo, ki bi se ga morali bolj zavedati. V resnici pa so na to nekateri še bolj ponosni… Za moje pojme so najbolj nekul tisti blogi, ki skušajo biti kul. Zato mi ni bil všeč sicer zabaven uvodnik. Ker afnanje “jp, right” seveda ni kul.
Kar se tiče intervjujev, pa po mojem cajtng kot ga predlagaš ne bi uspel. Zanimivi so intervjuji z osebami, ki se zdijo javnosti zanimivi. Blogerji se ne zdijo zanimivi nikomur, razen v smislu dejstva, da so “ziher čudaki”. Reciva bobu bob, blogerji se zdijo zanimivi samo blogerjem, to pa je že naslednji problem blogosfere - da se zapira navznoter. Intervju z blogerjem je lahko zanimiv samo v primeru, da bloger (kot kvazi opinion leader) govori o tekočih problemih, denimo ekoloških, političnih, športnih, ki z blogosfero in njegovo osebnostjo nimajo nobene zveze. Mene en drek zanima koliko prometa ima Pigac z ženskami, na primer. Zato je bil dober intervju, ki sem ga dal na Valu 202. Ker sem govoril o pivu, bloga pa smo se dotaknili le obrobno, pač toliko, da se je vedleo, da sem bloger.
@Dinozaver! Pojma nimaš, kako je to zanimivo. Ljudje smo tako mahnjeni na osebnosti!!! Pozabila sem še na Dejana Kaloha (oprosti mi Dejan), pa na Dareta Likarda (no, on je imel intervju v Blogoroli, ampak nič hudega), pa na alcesso , pa na Karmen, Iztok Gartner, Simona, pa Nevenka, pa Maatjazh, pa iz eDija: klotilda, ana od srca, Jlu, radirka, pa… pa… Vsakdo bi lahko imel intervju vsak teden, pa še vedno ne bi “nič” vedeli o njem. Veš, kaj sem opazila, Dinozaver: ljudje preberejo en post o tebi in potem “vse” vedo o tebi. Jaz recimo pri chefu nisem bila že… pol leta (napisal si fantastične poste, chef - tisto o Zagrebu mi je všeč), ker nimam časa, sploh pa nimam časa za komentarje.
Če pa bi kdo pisal in tiskal samo intervjuje z ljudmi, ki pišejo bloge, pa bi brala. Čisto vse.
Dajana, jaz imam še nekaj let do takrat, ko lahko sploh vložim prošnjo za pogojni izpust. Do takrat pa…kaj naj reče…vstanem…se umijem…nekaj pojem…se malo sprehajam…nekaj pojem in grem spat. O tem nima smisla delat intervjuja.
@chef: Verjemi. To je to. Intervjuji. Seveda mora biti zanimiva oseba, a jaz v bistvu ne poznam človeka, ki mi ne bi kaj novega povedal.
@dr.Onyx: To me spominja na neko anekdoto o tem človeku, o katerem pišem tu: http://www.dajana.si/bermudadreieck/
Pisala sem knjigo leta 1995 in sem mu omenila, da bom pisala o njem v knjigi. Človek je dol padel. Res. Enostavno je bil šokiran. Čeprav knjiga ni nikoli izšla (no, je pa zato dobil post na mojem blogu) in je nepomembna itd. A kaj hočem povedat… fasciniranost ljudi nad tem, da bo nekje nekdo pisal o njih je… neizmerna.
In ne samo fasciniranost ljudi nad tem, da bodo intervjuvani, tudi tistih, ki berejo o njih.
Ja, prejšnji mesec se je pisalo pa o valentinovem. Teme so itak klišejske, sploh ko bereš Temo tedna, se ti zdi da so vsi posti enaki. Sej to, da je cajtng zastonj pa da je treba nekak pokrit naklado, razumm… ampak 5x se celostranska reklama za iTivi nebi rabila pojavit, pravtako ne vem kaj noter dela horoskop, ki to ni, ter na živce mi grejo ljudje, ki kao predstavljajo nove tehnološke igračke (kot da tega ne moreš prebrat povsod drugje). However, popolnoma se strinjam s tvojo objavo.
V stvari to sploh ni horoskop, temveč hororskop, vsekakor pa gre za stvar, ki jo sam spišem v petih minutah in je dejansko popolnoma nepotrebna in neumestna
Eh, Dajana, ne gre za to, da si TI fascinirana nad blogerji. Ti jih poznaš, ti z blogom živiš, zato je jasno, da te zanimajo. Mene zanimajo tudi intervjuji s kolesarji, tistih s fuzbalerji pa načeloma še povoham ne, če že, se pa zaradi njih zjezim.
@roK: Hoho, stava dobljena
Kar se tiče iTivi, hej, v oglaševalsko politiko se ne bi spuščal, če jim ta videoteka prinese zaslužek, naj bo zaradi mene stokrat (itak samo en oglas še nikoli ni bil efikasen, oglaševalske strategije so komplicirane).
@Volk: Ha, pa res! In celo zadeli so me
Hm. Ja nevem, men je pa blogrola všeč. Pač , odbit cajtng. Ravno zaradi jezika.
Ne berem te revije, ker ne kupujem Vecera, na stantih se mi je pa tudi ne da vzeti, ker sem jo prvic, pa me ni navdusila. Se mi zdi, da je za dober intervju namenjeno premalo prostora (kar je problem v vsakem mediju, ne le v blogoroli).
O “crnkovicevem problemu” pa le toliko - blogorola je medij kot je to Dnevnik, zato mora spostovati pravila. Ocitno je ne prebirajo niti inspektorji, ali pa se motim?
O intervjujih pa - kaj hoces vprasat blogerja? nickaj pametnega. poskusi se postaviti v izprasevalcev polozaj in razmisljati o ciljni publiki
@Blazz: Hja, ti si mulc, jaz pa že plešav, siten in brez posluha za mladostniške muhe!
@markopigac: Inšpektorji je prav gotovo ne prebirajo, saj menda niso nori! In ne, ne bi hotel biti v koži izpraševalca
Glede ciljne publike so pa v Blogoroli falili, to je jasno kot beli dan. Če je blogerski intervju zanimiv Dajani in konec koncev tudi meni in ostalim blogerjem, smo še vedno v manjšini.
Me pa zanima, zakaj mi ta časnik še ni prišel v roke, čeprav imamo Večer naročen. Morda Blogorolo brž ukrade kakšen sodelavec-blogerski fan
Kar se tiče samega jezika niti slučajno ne bi smel bit problem. Pravila se morajo samo zastavit, uniforma pa omejuje. In če se neka revija profilira na tak način že vnaprej, je popolnoma sprejemljivo, tako kot je sprejemljiv roman v slengu, narečju … in konec koncev, kot je očitno sprejemljiv izid nelektorirane knjige, na primer Enron Ane Jud, ki je v oči bodeče (in moteče) očitno nelektoriran primerek.
Strinjam se s Chefom, da je problem, če nek cajtng ne vzpostavi svojih ikon, ki bi jih bralci radi brali. Vse skupaj se porazgubi. Če pa cajtng dela izključno na vsebini, morajo bit te res presežne in zelo zanimive, jasno po rubrikah opredeljene. Dolgoročno zgolj izbira domnevno najboljših in uredniško najbolj primernih (???) ne more zdržat (na daljši rok).
Se popolnoma strinjam, da je najbolj zanimiva zadeva v Blogoroli intervju.
Se pa niti slučajno ne strinjam, da blogerjev ni kaj za vprašat in da so nujna klasična vprašanja, ki res nikogar ne zanimajo, kot jih je naštel v zapisu Chef. Oseba mora bit noro dolgočasna, da ne bi bilo možno najti kaj zanimivega za brat znotraj profila. Pa še iz dolgočasne osebe se da naredit nekaj zanimivega, če znaš spraševat o izvoru dolgočasja in pogled na svet skozi dolgočasne oči. Poleg vsega bi moral bit v takem primeru tudi blog tako dolgočasen, da si ga nihče ne bi izbral za intervjuvanca naslednje številke.
Nimfa je bila moja izpraševalka in sem pričakovala veliko manj, a je bila res dobra izpraševalka. Ampak se je zelo poznalo, da je zadevo vzela resno. Da je prečesala ves moj blog, si zabeležila zadeve, ki so med vrsticami po njenem mnenju ven štrlele kot nekakšne specifike in še malo potipala naokoli, na kakšnem glasu sem. Zato je nastal zanimiv intervju z odgovori, ki so imeli neko vsebino, ker sem lahko povedala tudi kaj izven klišejev ali brezveznih formalnosti. V tem je na primer velika razlika med intervjujčki, ki smo jih nekateri imeli na Vesti (vprašanja, samo da so vprašanja) in med intervjujem, ki ga dela dober izpraševalec, ki pomisli, kaj bi lahko bilo zanimivo za bralca. Za tak pristop se mora pa dobro pripravit!!! in imet smisel za pikanje. Dobro je tudi, da ima revija na razpolago vsaj par osebkov, ki fura intervjuje in s tem več pristopov (mogoče nekdo ni tako dober za intervjuvat intelektualca kot zabavljača … mogoče se nekdo bolj spušča v sfere intervjuvanih, ki niso vsem tako zelo zanimive …).
dr. Onyx: Je to kakšen interni štos, ki ga ne štekam, ali si dejansko zapornik?
@simona:
Seveda, blogerje je mogoče sila zanimivo spraševat, zato je tudi uspel moj intervju na Valu 202. Seveda se ne slepim, da je večina umsko nadpovprečno sposobnih takrat vaerjetno prestavila program.
Namreč: folka nepomembneža kot sva ti ali jaz ne zanimata. Mora biti že Pahor na tapeti, tako kot bo jutri v Poletu, ki postaja vse bolj politična revija. Intervjuja z neznancem nihče niti ne povoha.
Ja, to je interni štos, ki ga ne štekaš. In ne, nisem zapornik v dobesednem smislu, če odštejemo to, da smo vsi ujetniki časa v katerem živimo. Bi me pa enkrat kmalu zaprli, kar tako, malo za statistiko. Jaz sem undercover kriminalistki celo kupil rožico, ker mi je bila všeč (v bistvu bolj njeni joški), ona bi me pa na koncu kmalu še zaprla. Mogoče kdaj napišem scenarij za film.
Blogorola bi morala biti takšna, da bi jo brali tudi tisti, ki z bloganjem nimajo nič. To, da je ne berejo niti blogerji pa je jasno, saj blogerji vse kar jih zanima preberejo že na blogih.
vedno je reklama za itivi, ki jo najdeš tudi na blogu nimfe…in še bi se našlo takih sladkih…
Ne vidim razloga, zakaj se nek oglas ne bi smel pojavljati vsakotedensko. To lahko smatrajo kot moteče samo tisti, ki nimajo pojma.
@chef: Ne vem, zakaj bi večina umsko nadpovprečnih takrat preklopila program, če so umsko nadpovprečni in jim torej več pomeni vsebina od forme. Verjamem pa, da je večina umsko povprečnih in podpovprečnih preklopila program, ne glede na to, da je bil intervju dober, torej vsebinsko zanimiv in sporočilen.
Se pa strinjam, da folka ne zanimajo manj znani … no, chef, saj ti si vendar že legenda … od kod taka skromnost?
In ja, celo strinjam se z Iztokom. Dejstvo. Blogorola bi morala biti taka, da bi jo radi brali tudi tisti, ki z bloganjem nimajo nič … le tako bi blogerji dokazali, da počnejo nekaj nadpovprečnega, nekaj, kar cajtngi in revije ne ponujajo … hmmm …
Ja, Simona, s tem se pa vsi strinjamo
In ne, jaz sem papak. Kot športnik sem bil 4 leta nazaj bistveno bolj zanimiv. Za kogarkoli. Danes sem samo eden od pametnjakovičev in duhovitežev. Slednji pri nas niso popularni, razen, če se pačijo po štajersko.
No, nehejte me opravljat.
In…otrok ne zraste čez noč…
Oh, spoštovana, sem že mislil, da me ne bereš več
Ah, najdražji, manj pa tudi ne.
Mah ,.. misiceste zenske pomoje niso cool to je boljse za moske ,..