Ptič v moji sobi!
Komentiraj
Objavil/a chef 14.11.2007 ob 07:30 ob 07:30 pod Travelling Without Moving, miks
Že spomladi sem pisal o mojem odnosu do vedno pogumnejših ljubljanskih golobov, pred kratkim pa sem po ogledu Hitchcockove srhljivke Ptiči opisal zračni napad. Na Kalohov predlog sem kasneje prebral Goloba Patricka Süskinda, ki je tako odlična – pa tudi kratka – knjiga, da sem jo prebral takorekoč na stranišču. Res pa je, da sem imel oni dan obupne težave s prebavo in mi je med branjem iz želodca donelo pravo papagajsko vriskanje.
Letalne spretnosti ptic so res privlačne in ob njihovi svobodi nam vztrepeta srce, domišljija pa nas popelje v kraje, ki bi jih lahko obiskali kar brez vizuma, kot je dejal prijatelj Moses iz Afrike. Toda, ali ste že kdaj pogledali ptico zares od blizu? Skoraj vse imajo hudobne, podle, nenaravno okrogle oči in strašne kljune. Glave premikajo sunkovito in nenaravno, skoraj kot stroji. Še tako lepo obarvana ptica vas gleda z enakimi hinavskimi očmi, njeno groteskno, brezroko in nerodno telo, nasajeno na tanke krempljaste nogice, pa na lepem ni več privlačno, ampak tako odbijajoče, da bi najraje opustil perutnino.
Le redke vrste so simpatične, denimo njorke in nekaj papig, ki jih ljudje tako radi zapirajo v kletke in uživajo ob njih žvrgolenju in včasih govorjenju. Isti ljudje seveda že kmalu ugotovijo, da je neprestano žvrgolenje pravzaprav zoprno dretje in da imajo ptičjega dreka in puha vrh glave.
V Keniji sem videl verjetno najgršega ptiča. Sagittarius serpentarius, po angleško secretary bird, ima predolge noge, ki mu omogočajo da svojo premajhno glavo moli skoraj meter in pol visoko in ob tem misli, da je lep.
Kot da dejstvo, da so mi bolj od ptičev simpatične celo kače še ni dovolj, ali pa po Murphyjevem zakonu prav zaradi tega dejstva, mi je v nedeljo v sobo priletel vran! Zjutraj sem zračil in v Sobotni prilogi prebiral, da so slovenskim vojakom v roke potisnili zanič puške, ko je bolj glasno kot bi smelo, zaprhutalo, naredilo komaj slišen “tup”, pospravilo krila in predrzno pogledalo naravnost v moje zaprepadene oči. Resda največ pol metra od okna, pa vendar, bil je notri in me z razdalje metra in pol posmehljivo motril, dokler svoje grde podobe ni ugledal v okenski šipi. Ob videnem je dvakrat jezno kljunil po šipi, nekajkrat stopicnil, da se je nerodno obrnil, skočil na okensko polico in brez pozdrava odletel.
K sreči ni ničesar posral, a vendar se bojim, da je to začetek apokalipse, ki jo je pred skoraj petinštiridesetimi leti pompozno napovedal Alfred Hitchcock. Za začetek so poslali ovaduhe.
Saj bo že. Predstavljaj si kako sem se kako sem se počutil enkrat lani poleti. Sredi noči brskljam po netu, luč je vgasnjena saj miško tudi v temi najdeš in okno odprto, da se nekako le odpiha sparina vročega poletnega dneva. Ampak nekaj ni bilo v redu. Kaj hudiča imam občutek, da mi nekaj frfota okoli glave. Gledam, poslušam, pa nič konkretnega. Potem mi je bilo le dovolj in sem prižgal luč. Uuuuh!!!! Sem se kar po tleh vrgel. Najprej sem si mislu, fak, kok velika vešča! Ne, ni bila. V tistih poletnih mesecih sva se kar sprijateljila, tudi letos je prišel skoraj vsak večer, včasih tudi v paru in zdaj imam edinstveno domačo žival netopirja z imenom O prjatu (tako mu je ime zato, ker še vedno trznem ko prižgem luč in me preseneti). Mimogrede, s komarji in podobnim mrčesom problemov ni več. Še nekaj. Doma sem v centru Ljubljane.
Hehe, ptiči so v bistvu eni taki mali dinzoavri s perjem. Kot tisti t-rex iz jurskega parka…
Netopirji so pa über kul. Js bi tut enga mel.
Vrani so zelo prijazne živali. Pustijo se udomačit in celo klicat Franci
Se strinjam, da so ptiči strašljivi. Tisti, ki si ne, naj si predstavljajo, da se jata ptičev zakadi direktno proti njim.
Da se ne boš samo ti s papigami postavljal, ti pokažem sliko iz Lizbonskega živalskega vrta. Klik.
ptiči so scary … ne glede na to, kolk so lepo pisani in kolk lepo žgolijo … ptiči so vsi po vrsti za v Hitchcocka
Ja, saj je bilo včeraj v poročilih, da so bile v Sloveniji spet tri žrtve. Vse so pokončali ptiči…
lol@capone
O prjatu
in ne, tisto ne bi smel bit link.
@capone: Z netopirji je lažje, ker so vsaj sesalci, ptiči so pa kaj jaz vem kaj. Ptiči najbrž.
@Buba: Ja, kot mali dinozavrčki s perjem.
@Insomniac: haha, dobra, ja, jaz imam posnetek želv in kač pri enakem opravilu. Nekoč bom pokazal!
Za v Hitchcocka, ja!
Ena zanimiva zgodbica, hehe…Živim v bloku (no, malo večji hiši:) in pred leti smo imeli v kletnem stanovanju nenavadnega obiskovalca. Tri dni in noči smo poslušali čudno ropotanje od kdove kod, ko se domislim, da morda zvok prihaja iz zračnika. Pri tleh odprem loputo in presenečeno zagledam…dolge ptičje noge z ogromnimi kremplji, ostrimi kot britev. Lesna sova! Očitno se ji je zmedel kompas in je med letom zadela v dimnik ter omahnila skozi zračnik vse do dna:O Revica je bila po več dneh borbe dodobra izmozgana in v šoku, a si je potem kmalu opomogla v oskrbi pri nekem možakarju, ki se s sovami ljubiteljsko ukvarja. Nevsakdanja prigoda s srečnim koncem:)
Me veseli, da ti je Golob sedel. Zamisli; tip se ves dan v službi paranoično ukvarja z mislijo, kaj naj naredi s tem golobom, ki mu čepi pred vrati, ko pa pride domov – goloba sploh več ni… Misel, ki je med vrsticami lahko upotrebljiva tudi za kakšne druge življenjske primere…
Vsekakor, haha! Pozor: tip je bil tako razrvan, da bi najraje kar pobil goste in natakarje v lokalu nasproti banke!