Tunin steak v Gostilni Krištof
Komentiraj
Objavil/a chef 15.06.2007 ob 17:24 ob 17:24 pod Fenomeni, miks
Že včeraj sem opisal straniščne užitke ob obisku Krištofove gostilne, kjer smo oni dan praznovali mamin rojstni dan. Da pa ne bom izpadel tako fekalno, se spodobi, da opišem tudi večerjo. Zanimivo se mi zdi, da oštarijo takega kova preprosto imenujejo gostilna in ne restavracija. Všeč mi je, da je tako; ob izbrani hrani z nevsiljivo preprostostjo potolčejo vse high class restavracije.
Ko boste parkirali v Predosljah, previdno prečkajte cesto, sicer ne bo nobenih gurmanskih užitkov! Pri vhodu nas pričaka tabla z dobrodošlico vsakemu gostu posebej. Terasa pod trto je privlačno hladna, škoda le, da je cesta nekoliko preblizu. Pri Krištofu se trudijo z bio hrano in celo z veganskimi jedmi! Da jim je zdrava prehrana prioriteta, je postalo jasno takoj, ko so namesto šnopsa ponudili domače sokove iz bezga, korenčka, hrušk, ali sliv. Simpatično posebno. Hruška je bila vrhunska!
Ponudbo bojda zamenjajo vsaj štirikrat letno, med letošnjo poletno pa sem izbral sledeče:
Kot predjed Karpačo piranskega brancina na solati z oljčnim oljem in limoninim sokom.
Brancine goji nek tip tri kilometre od obale v Piranskem zalivu. Ravno pravšnja porcija tenko narezanih rezin mi je prijetno vzpodbudila brbončice.
Za glavno jed sem si izbral tunin steak na korenčkovem pireju z bazilikinim pestom. Hkrati sem iz velikega krožnika zajemal še rukolo s parmezanom.
Tunino meso je bilo ravno prav popečeno, pire s korenčkom pa tako okusen, da bi ga brez težav pojedel posebej celo skledo. Tuna je bila tokrat zmagovalka!
Nadvse zanimiva je bila sladica. Natakar me je sicer opozoril na ekstravagantne kontrastne okuse, ampak jaz si upam. Domneval sem, da definitivno ne bo zanič, malo posebnosti pa ne škodi, kajne? Krištofov cukr – jagodni parfait z rožmarinom, čokoladni mus z ingverjem in sorbet s kozjim sirom:
Ja, je bilo nekaj posebnega. Za parfait si nisem na jasnem, kam bi ga uvrstil, ampak bil je nadvse osvežilen. Čokoladni mus z ingverjem je bil pregrešno dober, a ga je bilo po mojem premalo. Sorbeta s kozjim sirom sem se najbolj bal, kar se je izkazalo za upravičeno. Ne, ni bilo zanič, še zdaleč ne. Bilo pa je čudno. Vseeno priporočam!
Aha, pili smo Ščurkovo mlado rebulo.
Pogrinjek, prijaznost in ambient – vse je štimalo kot je treba. Krištofa zato z veseljem postavim ob bok Škofu iz ljubljanskega Krakovega in ob radovljiškega Lectarja. Splača se!
mnjami! grem neki pojest
Pireja je bilo pa nekam malo
@seamus: recimo Rio Mare tuno
@ironking_x: nekaj ga je bilo še skritega pod tuno
Raje imame gostilne, kjer mi obilna kuharica z zajemalko napolni krožnik do konca, tako da sploh nemorem rezat ali premikat, ker bi sicer polil ali bi pa hrana padla po mizi.
Mimogrede, omenjal si rio mare tuno… Pa primerjaj tole, ki si jo pojedel pri Krištofu s konzervirano
Čuj tunina me zelo zanima. Sem jo doma pripravljal, pa jo treba nabrž zelo rahločutno zapeči, ker takoj postane trda. Morda je minutka na vsaki strani čisto dovolj. Kaj misliš?
So gostilne, katerih namen je, da ti nafilajo trebušček do zadnjega kotička in so gostilne, kjer ni primarni namen, da te odkotalijo domov, pač pa uživanje v okusih.
Oboje včasih sede!
Krištof pa je zame ena tistih gostiln, kjer se ustavi čas. Dober ambient, (ponavadi) stara slovenska glasba in pa seveda dobra hrana.
@CHEF ne, domač kruh, domača goveja salama in vloženi jurčki (tud domači)
“Krištofa zato z veseljem postavim ob bok Škofu iz ljubljanskega Krakovega in ob radovljiškega Lectarja. Splača se!”
ja, ja… Škof ga zmaga
Lepo vabljeni na moje občasno delovno mesto, jebat ga… zarad mature ne gre več…
Baje mamo dobre bifke in odlične štruklje
@ironking_x: ne vem, zakaj bi primerjal dve popolnoma različni svari?
@Rado: mislim, da je fora v tem, da na eni strani pečeš res zelo kratek čas, potem pa kaj hitro obrneš in na drugi strani pečeš malo dlje. Nisem pa ziher. V resnici nisem chef
@jebiveter: pri prvih doma trpiš z napetim vampom in komaj dihaš. Pri drugih pa domov prideš prijetno sit in poln novih doživljajev!
@seamus: tisti tvoji jurčki so res zgornja klasa, ja
@Klino: zmaga tudi hobotnica v solati in žrebiček. Morda se kdaj spoznava
ja to prebrat zjutraj… te naredi ravno prav lačnega za delavski sendvič
Cena ?… Sitnica…
jst mam bolj majhen želodček in mam rajš takele oštarije, kjer dobiš lepo pripravljeno … ker jem zato, da živim, ne živim zato, da jem
Mmmm… zveni dobro. Lepo napisano.
Samo predlog, poleg recenzije so dobrodošle tudi cene. Sicer to ni najbolj pomembno, pa vendar.
Zapravili smo…
Super, Lp F.
Eh, to se pa ne govori
Pa tudi spraševal nisem. Sicer so pa cene na spletni strani. Recimo… brancinov karpačo košta približno toliko kot tri kosila v povprečni ljubljanski menzi.
Evo, zaj pa me je pjeb dokončno presenetil. Naj priznam – prvič že samo z dejstvom, da loči med pohovanobečkovineršliclo in pravo hrano, drugič z dejstvom, da si zna sestaviti več kot prebavljiv jedilnih, dokončno pa me je dotolkel s Ščurkovo rebulo.
Chef, mislim da si bova v prihodnje večkrat delila še kaj drugega kot pir…
No, gostilno je izbrala mama, vino pa izkušeni oče
Upam, da si bova delila še kaj drugega, a ne kaj več kot pijačo 
Hahaha, za kaj drugega deliti imam jaz vsaj potencial (hmmm – tale besedica poraja zanimive spomine), ti pa zenkrat…
No, pa ne bom tule na blogu…
bil včeraj tam
drži vse napisano, edin še bolš je kot človek tuki bere.
Priporočil bi rdečo polento z zelenavnim ragujem