Nergač

Več je oslov kot pastirjev

Kolesarski maraton preko Karavank

Komentiraj

Objavil/a chef 29.05.2007 ob 07:30 ob 07:30 pod Biciklizem, Potopisi, Šport

Kljub obupni vremenski napovedi sva se z Urošem v nedeljo z avtom pogumno odpeljala čez Ljubelj v majhno vasico poleg Borovelj, na štart Kolesarskega maratona preko Karavank. Po dirki

Slabo se je začelo že v soboto, ko sem, čeprav je bil snažen, vestno čistil bicikel. Še sreča za to mojo navado, saj sem opazil, da imam v zadnji gumi dve precej veliki zarezi. Najbrž je ne bi razgnalo, toda vseeno bi imel slab občutek, zato sem ob šestih zvečer pičil v edino še odprto trgovino, kjer so me kar malo nesramno odrli za te pimpovske rdeče mišelinke1 Nova Mišelinka

V nedeljo zjutraj je vreme izgledalo obetavno, toda bliže ko sva bila Tržiču, bolj črno je postajalo. Med vožnjo na Ljubelj je že deževalo in dodobra namočilo že tako gladek asfalt. Na štartu k sreči ni bilo dežja, zato sva lahko v miru spila kavo in se prav počasi oblekla, namontirala na drese štartni številki, si zaradi grozečega dežja namazala noge s segrevalno kremo in opravila ostale kolesarske malenkosti. Na startu se je pojavil tudi Jure Robič, garant, da bo na dirki letelo, in s tem poskrbel za nekaj kolesarske panike2.

Trasa je potekala kot je narisano na zemljevidu. Šlo je za dva precej dolga klanca, toda prvega, na Ljubelj, smo v večji meri prevozili v zaprti vožnji za vozilom organizatorja. Progo so odprli v okolici Slovencem nesimpatičnega Deutsher Petra. Od tam je šlo na polno, jaz sem pa kaj hitro ugotovil, da tehtam kakšne tri kilograme preveč in sem na 18% klancu prav žalostno izgubil priključek z najboljšimi. Zato je bilo treba toliko bolj pritisnit skozi tunel in na spustu, kjer je na mastni cesti marsikdo tudi pobliže spoznal asfalt. Jaz sem se srečno pripeljal do zasledovalne skupine. Je pa ta spust kar vesel, po mokri cesti sem dosegel hitrost 85 km/h, kar je precej divje, ko se zapelješ v črn tunel. Do Tržiča smo kljub slabemu sodelovanju Avstrijcev ujeli najboljše in jo v precej hitrem tempu nažgali čez Golnik v Kokrico, kjer smo zavili proti severu. Posijalo je celo nekaj sonca in ob cesti nas je pozdravljalo precej navijačev, čeprav ni šlo za zaresno dirko. Celo ena mama s slovensko zastavo je poskakovala na dvorišču svoje domačije! Proti Kranju Foto: Jozsha

Po ravnini smo se lepo menjali in tudi meni je šlo brez težav do začetka strmejšega klanca na Zgornje Jezersko, kjer je Robič pohodil, držal pa ga je samo moj kompanjon Uroš. Takole nečastno sem odpadel od vodilnih (skrajno desno v ozadju) še preden se je začel pravi vzpon. Na Jezersko Foto: Jozsha

Na Jezerski vrh sem prišel sam, z upanjem, da ujamem kolesarja, ki je bil nekoliko pred mano. Seveda tega tipa ni bilo nikjer in stoodstotno sem prepričan, da je goljufal. Med vzpenjanjem sem se mu ves čas počasi približeval, potem pa ga zasačil, da je za enim ovinkom nekaj mutil z motoristom. Potem ga ni bilo nikjer več, ker se je najbrž pošlepal za motorjem. Kakorkoli, po divjem spustu sem tako raje počakal še dva sotrpina in skupaj smo jo po mokri cesti (začelo je veselo deževat) usekali skozi Železno Kaplo in naprej proti Borovljam. V naši mali skupinici sem bil najmočnejši in tudi najbolj priden, ko je bilo treba rezat močan nasprotni veter. Do cilja se je nenormalno vleklo in moja dva kamerada sta čedalje bolj preklinjala veter, mraz, dež in klance. A kaj hočemo, tak je biciklizem, za idealne pogoje pa je treba poiskat kakšen dvoranski šport!

V cilj sva se pripeljala sama z Avstrijcem. Moral bi biti pred njim, glede na to, da sem večinoma vlekel jaz, pa je fant (po nesreči, kot je dejal in mu tudi verjamem), malo prezgodaj prevozil preprogo s ciljem. Tako je uradno uvrščen nekaj stotink pred menoj, a se sploh ne grizem. Bila je lepa dirka. Veselje se je začelo šele ko sem stopil s kolesa. Noge so me držale, ampak v križu me je tako zagrabilo, da še zdaj, ko to pišem, ne morem normalno sedeti, kaj šele, da bi se sklonil. To je po mojem posledica lenobe v zimskem obdobju, ko nisem hodil na fitnes krepit spodnjih hrbtnih mišic, ki so za kolesarje precej pomembne. Poleg tega je bilo še mrzlo in vlažno, zato me je še bolj privilo.

Dirko je sicer zmagal Jurko, ki se je otresel Uroša še pred začetkom vzpona na Jezerski vrh. Uroš je namreč fasal krče, zato je raje počakal na zasledovalno skupino in na koncu dosegel tretje mesto v svoji kategoriji. Med tekmovalci z DOS-a pa ni bil prisoten samo Jure Robič, ampak tudi takrat petouvrščeni Aleš Luznar. Takole smo debatirali ob pašti in pivu: Robič in Luznar

Organizator je sicer napisal, da je dirka dolga 125 km s 1900 metri višinske razlike, a so tekmovalci namerili okrog 140 km. Moji podatki pa niso točni, ker mi je vmes zatajil števec. Zato tudi tale graf ni popoln:

Rezultati

Organizacija maratona je bila kar dobra. Namesto treh je bila sicer samo ena okrepna postaja, manjkalo je nekaj oznak, zato pa je bila cesta zgledno zaprta z delno zaporo, tako na avstrijski, kot tudi na slovenski strani meje. In blazno frajersko je bilo, ko smo dvakrat prečkali mejo ne da bi bilo sploh treba pogledati policiste.

Komaj čakam Franjo, kjer upam, da bom malo boljši!

  1. Zaradi v kratkem prihajajočih dirk sem kljub zadovoljstvu z modelom Krylion kupil najboljšo robo od Michelina, Pro Race2.[]
  2. ki nima nobene zveze s siceršnjim pojmom panike[]
  • Share/Bookmark
 
18 odgovorov na “Kolesarski maraton preko Karavank”
  1. buba švabe - 29.05.2007 ob 07:45
    buba švabe

    Dobri ste, ampak mislim res dobri. Vsi po vrsti. Da greste v dežju čez hribe. Oziroma sploh. Svaka vam čast. :)

  2. kolinago - 29.05.2007 ob 08:09

    Svaka čast. Pa še v takem vremenu. Najhuje na tejle rundi pa je ko imaš za sabo že Ljubelj in Jezersko in maš v glavi samo še sprehod do cilja, v resnici pa te najhuje še čaka. Namreč jebovci od Ajzenkapla do Ferlaha.

    V idelanih pogojih (brez dežja, brez anoraka,…) se tam pred neosvetljenim tunelom iz Ljubelja dol da doseč 100 km/h.

  3. tomo - 29.05.2007 ob 08:13

    Enkrat dirkač, vedno dirkač. Drugače pa mora biti za cesto res huda dirka. Ali je Sosed Jurkotu navdušeno razlagal o DOS-u, Jurko pa nazaj o RAAM-u?

    Čestitke vsem.

  4. Profesor :) - 29.05.2007 ob 08:33

    Glej, tole popravi: ”Namesto treh so bile sicer samo tri okrepne postaje…” Kaj se ti je pa s števcem zgodilo, da preprečim morebitno napako pri svojem?

    Vozim sicer Kryliona, upam, da je dovolj dober :) Na Franji se pa vidmo. Pa na Špici upam tudi, lani je blo prov luštno?

  5. smeh - 29.05.2007 ob 10:53
    smeh

    Se dobro vidi, kakšen AS je Robič, da takole tud na krajši razdalji mladce za sabo pusti. Drugače pa fajn tura, sem čisto isto že sam odpelal, sam sm rabu dobrih 5 ur, če se ne motm.

    Aja, kaj pa tole turo čez Pavličevo sedlo si že šel? Kamnik-Črnivec-Gorjni Grad-Pavličevo-po Avstrijski strani čez Jezersko mimo preddvora?

  6. ironking_x - 29.05.2007 ob 16:34

    Super ste se peljali. Chef, v začetku julija bom v LJ, nekaj dni, imamo neko zadevo s faxom. Pa bi lahko kaj skupaj odpeljala, bi mi ti malo pokazal okolico in podobno, ker je ne poznam. Kolo bom verjetno imel zraven.

  7. chef - 29.05.2007 ob 18:27
    chef

    @kolinago: vem in letos bom tam dosegel stotko in konec :D

    @tomo: uganil si debato, haha. Mi smo pa poslušali odprtih ust.

    @profesor: hvala, da si me opozoril na lapsus. Popravljeno. Zgodilo se je to, da mi na začetku ni delal pulzmeter, zato sem ga prvih pet kilometrov prižigal in ugašal. Nekje vmes sem ga pa ponesreči ugasnil in se potem čudil, zakaj do cilja ves čas manjka deset kilometrov :lol:

    Krylion so super gume, ampak na spustu z Jezerskega sem zgruntal, da so Pro Race pač še boljše :P

    @smeh: Robič je dovolj dober, da naredi težave tudi Pro Tour biciklistom :D Kar se tiče ture, ki jo omenjaš, sem jo seveda že večkrat prevozil. Enkrat sem pa prevozil Ljubelj, Šajdo, Pavliča in še Črnivec, kar je zneslo 220 km in 3200 višinske. Šel bom tudi letos in seveda napisal opis ;)

    @ironking_x: si bom poizkusil vzeti čas, ja, takrat imam en izpit in službo sicer, ampak bova videla. Obvezno bova šla pa na Rundo, če boš v sredo tu :D

  8. šuši - 29.05.2007 ob 20:47
    šuši

    pridni fantje, pridni…

  9. kalbo - 30.05.2007 ob 10:10

    Chef, super opis dirke. Ena stvar me zanima, ker vidim, da ne voziš Shimanota ampak Campagnolo. Ker kupujem biocikel me zanima zakaj si se odločil za campagnolo.

  10. BIBA - 30.05.2007 ob 12:18

    kjut fotka

  11. chef - 30.05.2007 ob 12:33
    chef

    @kalbo: za Campo sem se odločil, ker se mi zdi bolj kul od Japoncev. Pa takoooo veliko karbona ima. Lepša je. Ketna je bolj vzdržljiva.

    @BIBA: ti bom verjel na besedo :D

  12. ZigaK - 30.05.2007 ob 13:12

    Jest sm pa mislu, da si se za kampo odloču zato, ker je že bla gor na biciklu :mrgreen:

  13. kolinago - 30.05.2007 ob 13:13

    @chef: podpis, čeprav če se prav spomnim za eno record ketno dobiš tri durejsine. Na nekatera kolesa je enostavno greh duraace nataknit. predvsem na večino italjanskih.

  14. kalbo - 30.05.2007 ob 14:40

    Se prav, da če si kupim enga lepga Pinarelota (mi je padel v oči pr Čerinu in na ženino žalost ni in ne bo šel z glave) definitivno campagnolo?

  15. chef - 30.05.2007 ob 15:10
    chef

    @ZigaK: iskal sem bicikel s Campo!

    @kalbo: ne vem če definitivno, ampak bicikel s Campo ima lepšo dušo :D

  16. laufar - 30.05.2007 ob 19:27

    Jest mam pa Škota s Campo, ta ma šele dušo! (tle bi zdej nalimal smeškota, pa ga ne najdem)

  17. Rok - 30.05.2007 ob 23:25

    Za kateri klub si vozu prej? Od opreme maš Chorus al Record? :) Super se mi zdi brat tvoje poste – končno ena sorodna (bajkerska) duša ki piše blog, drgač se pa že z bicikel.com foruma poznamo… ;) LP, pa se vidmo na kaki turi mogoce kdaj!

  18. chef - 31.05.2007 ob 06:46
    chef

    @Rok: za Ganesho. Imam pa komplet Record Ti

Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !