Izobraževalni sistem - gimnazija
Komentiraj
Objavil/a chef 16.02.2007 ob 10:56 ob 10:56 pod Fenomeni, miks
Po osnovni šoli sem se vpisal na katoliško (ne pa tudi škofijsko) Gimnazijo Želimlje. Gimnazija, postavljena v bližnjo ruralno okolico Ljubljane v smeri proti Dolenjski, je v lasti Salezijancev in se lahko pohvali, da je bila prva zasebna gimnazija v Sloveniji. Koliko je znašala mesečna šolnina, nisem nikoli vedel, vem pa, da so starši načeloma dobivali bianko položnice. Menda zaradi bolj revnih družin, ki so imele v gimnaziji vpisane tudi po tri otroke. Vsak torej po svojih zmožnostih, vseeno pa imam občutek, da je bila to pravzaprav finta, saj dvomim, da je kdo napisal manjši znesek, kot je znašala šolnina.
Šola me je pritegnila s tole reklamo:
Odnosi med dijaki in profesorji ne temeljijo predvsem na avtoriteti in hierarhiji, marveč na zaupanju in odgovornosti. To vnaša v medsebojne odnose svojevrstno ozračje domačnosti in prijateljstva, kar omogoča zavzeto in uspešno učenje.Kmalu sem ugotovil, da so to samo lepe besede, ob svojih prvih korakih k sociologiji pa spoznal, da je to itak utopija. Znotraj formalne institucije, kar vsaka šola je, medsebojnih odnosov ne more uveljavljati zgolj ozračje domačnosti in prijateljstva, reda pa ne more zagotavljati zaupanje in odgovornost, temveč grožnja s sankcijami. Tako je prišlo do nekakšnega skropucala med prijateljskimi in formalnimi odnosi, kar je moja edina prava zamera tej šoli.
Pravzaprav je vedno veljala običajna hierarhija kot povsod drugod, le da je profesorje občasno nekaj pokrivilo in so hoteli biti na vsak način naši najboljši prijatelji. Profesorji so o meni vedeli vse, zaradi česar sem se slabo počutil. Nekega dne sem se takoj po pouku iz šole odpravil na trening, kar je videla ena od profesoric. Slučajno me je potem videla tudi pet ur kasneje, še vedno na kolesu. Naslednji dan sem doživel tole: “Včeraj sem videla, da si imel cel dan čas za kolesarjenje, pa poglejmo, če ga je ostalo še kaj za učenje.” Cvek. Pri tej profesorici sicer ustno nikdar nisem dobil pozitivne ocene, četudi sem slučajno nekaj znal, zato sem se v drugem letniku tudi dokončno nehal truditi. Zaupanje? Domačnost? Prijateljstvo?
Ta poizkus prijateljstva je ob naključnih srečanjih opazen še danes, vključuje pa klišejska gnjavatorska vprašanja v stilu: “Kaj že študiraš?” in “Kako pa drugače?” Nekoč se mi je zgodilo, da me je eden od profesorjev v dveh dneh zaporedoma vprašal: “A še goniš kolo?” Takrat sem dokončno obupal.
S sošolcem sva bila lumpa in menda tudi zelo otročja, kar se na šoli menda govori še danes. Na to sem kar nekoliko ponosen. Kroži zgodbica, da sem se še en teden pred maturo igral z malimi avtomobilčki kar je bilo ob neverjetnem dolgčasu med urami zgodovine najbrž res. Profesorje je zato nadvse začudil moj soliden uspeh na maturi. Vse predmete sem brez posebnega matra (ravno v času mature sem se zaljubil, kako tipično po Murphyju) naredil z oceno štiri, čeprav je bil moj uspeh vsa leta, razen zadnjega zadosten. To po eni strani govori o zajebanosti profesorjev, po drugi strani pa o kvaliteti šole. Tista štiri leta sem jih imel v zobeh, zdaj jih imam pa malo manj.
Srednješolskemu šolanju lahko zamerim podobno kot osnovnošolskemu. Kot sem že omenil, nas nikdar niso posiljevali s katoliškimi dogmami ali stališči. Političnega hujskanja je bilo, v nasprotju z mnenjem paranoikov, ki ob besedi krščanstvo dobijo pege, toliko kot nič. Hvala bogu. Zato za izključno faktografsko podajanje znanja ne krivim šole ali profesorjev, temveč ponovno sistem. V komentarju na mojo prejšnjo temo je anna komentirala problem nezainteresiranih dijakov, kar je najbrž posledica pubertetniškega prepričanja, da je vse brezveze. Toda po eni strani je marsikaj res brezveze. Pri zgodovini so nas šopali z letnicami in političnimi strankami na pamet, tako da na koncu nihče več ni vedel v čem je poanta. Kot pravi anna, sicer lahko skače pred tablo in skuša biti zanimiva, toda še vedno je samo ujetnica šolskega načrta in dejstva, da mora mulec na koncu opraviti maturo ali zaključni izpit.
Ker imam občutek, da je prispevek predolg, naj danes zapis ostane brez zaključka. Naslednjič o fakulteti, zadnjem dokazu in obupani ugotovitvi, da je naše šolanje zanič.
joj koliko zgodb bi lahko naštel za srednjo šolo
Čeprav je zanimivo, da sem z nekaterimi lumparijami pritegnil profesorjevo naklonjenost, ki v tem ni videl lumparije temveč nadarjenost in sem od takrat naprej z njim več kot zgledno sodeloval 
Sem pa tudi sam imel profesorco (za angleščino) pri kateri nisem dobil pozitivne ocene skozi celo leto nato pa ene dve na koncu, da sem šel naprej. Zaradi tega sem postal zafrustriran z neznanjem angleščine in sem vpisal VSS namesto UNI na faksu - ker pač ni bilo angleščine! Dejansko stanje je da angleščino v mojem poklicu obvladam več kot zadovoljivo in se celo kakšnim gimanzijcem iz družboslovnih smeri (ki so imeli angleščino tudi skoz na faksu) zdi, da mi gre presentljivo dobro. No sem pa hvalabogu popravil lastno mišljenje o znanju angleščine
Ja in za konec še en info - s sošolcem sva se šla, kdo se bo manj učil na leto - rekord v tretjem letniku je bilo nekih 20 ur skozi celo leto. Četrti letnik je bil še slabši (nič ur) samo na konc je blo treba nardit še zaljuček, ki je pritegnil malo več pozornosti. Bil sem vsako leto dobr!
lumpa…
@seamus: očitno ni bila bog ve kako težka šola, haha
@pohansir: ni nam bilo lahko!
Veš, v čem je razlika med državno in cerkveno šolo v tvojem primeru? Morda ta, da se državne šole pač ne hvalijo z “domačnostjo in prijateljstvom”. Tako vsaj veš, pri čem si. Pri cerkvenih pa imaš opravka z lažno reklamo. Ne glede na to, da te niso posiljevali z dogmami. Morda so to delali bolj prefinjeno, pa sploh opazil nisi. Mimogrede, morda se še spomniš, kako so do volitev leta 2004 razni Požarniki z znamenito pobudo za “šolo po meri človeka” (kako zanimiv naslov) grmeli proti šolskemu ministru dr. Gabru, češ da naj bi bila šola preveč storilnostno naravnana, preveč faktografskega znanja in podobno. Pozabljajo pa, da so cerkvene gimnazije isto sranje (a vendar “drugo pakovanje”), pa se v njih niso zaletavali. In sedaj? Že dve leti so na oblasti “njihovi” (konkretno dr. Milan Zver in dr. Alenka Šverc), na bolje se ni nič spremenilo, ampak Požarnikovo društvo pa je lepo tiho. Morda so člani društva dobili kakšne dobro plačane službe na ministrstvu. Zanimivo je tudi, da nihče ne upa več niti pisniti o uvajanju verouka v državne šole. A to zatišje je lahko lažno, kajti nikoli se ne ve, ali morda ne potekajo skrivni pogovori med ministrstvom in RKC o revolucionarnih spremembah v slovenskem šolskem sistemu.
ja, chef, mogoče sploh ne veš, da si verski fanatik… in mogoče to nezavedno tako dobro prikrivaš, da tudi mi ne pogruntamo, da si…
jaz sicer pri verouku nisem imel nobenega občutka “prefinjenega posiljevanja z dogmami”, bilo je prekleto očitno, enako kot samoupravljanje s temelji marksizma… mogoče so me pa samo na prefinjen način naredili razcepljenega… 
@Chef važn je pristop ;), za nekatere je bila to najtežja tehnična srednja šola na gorensjkem, je pa res, da ni bila gimnazija
Tud na faksu sm si prislužil nagradno dežurstvo, ko sem naredil izpit po enotednski pijanki, dan pred izpitom smo zadnji pelinkovc spil ob šestih zutri.
@Dinozaver CHEF je definitivno prikriti verski fanatik, se mi je to že do sedaj zdelo, pa sploh nism vedu kam je hodu v srednjo šolo
:lol:
Mogoče čaka samo še na Telefone
Za mene je bila gimnazija največja jeba, kar si je možno predstavljat. Nimam nič lepegea za povedat o teh štirih letih. Zaradi različnih razlogov.
Profesorji so bili vseh vrst, eni zategnjeni, eni pa v redu, eni so bili prijateljski, eni avtoritativni, enim se ni nič dalo, drugi spet pa kot da bi bili na baterije. Ampak večinoma so bili v redu, vsak na svoj način, redkokateri je bil zajeban v vseh pogledih.
No ja, spomnim se ene profesorice za zgodovino, ki je bila enostavno slab človek in nikakor ne primerna za profesorico. Pa za kemijo je bila ena do konca zafrustrirana, pa še nekaj jih je bilo, ki jim je bilo bolj ali manj vseeno za vse skupaj. Takih pač nismo marali in jih tudi nihče ni spoštoval.
Kar se pa zahtevnosti tiče in mature, štiri leta so nam grozili s tem, kakšne probleme bomo imeli, ker da nam preveč popuščajo in da se premalo učimo in tako naprej. Jaz sem vsa štiri leta v glavnem imel dvojke in trojke (redko kaj več), pa enkrat popravca, potem na maturi sem pa brez vsakršnega učenja (sploh) tri predmete naredil s trojko, matematiko z dvojko, angleščino pa s petko. Za slovenščino nisem niti prebral nobene knjige (tri ali štiri smo imeli), tako da toliko o težavnosti mature.
Je pa res, da je že kar nekaj let minilo od takrat.
Ma dobro no… po mojem, ko si enkrat ustvariš dobro pot v življenju, vidiš, da se je nepomembno, predvsem pa NEKONSTRUKTIVNO ukvarjat s preteklostjo… Praviš, da si maturo dobro opravil, OK, leave it at that! To je za tabo, jebiga, kar je bilo je bilo. Sedaj ni več važno, če te je babnca videla na kolesu ali ne. Bolj kot se boš s tem ukvarjal, slabše zate. Si na faksu? Si! Ti gre OK? Najbrž… Torej? Kaj pridobiš, če pogrevaš stare zamere? Pa saj… tudi jaz sem včasih na tak način razmišljal, potem pa sem videl, da od tega ni prav nobene koristi in se s tem ne ukvarjam. Vsako stvar gledam iz pozitivnega gledišča… Kot sociolog boš namreč vedel, da idealnega sistema ni, vedno bo nekdo izključen in tisti se bo potem pizdil, kot se sedaj ti. Torej, raje obrni na pozitivno stan medalje in priznaj, da so te te izkušnje utrdile in nekaj naučile.
Naj še jaz povem svojo srednješolsko zgodbo, nenavadno, vendar sem obiskovala srednjo kmetijsko šolo v novem mestu. Prvi letnik in nasploh je bilo stresno povedati katero šolo obiskuješ, zaradi imena šole. Še danes se ljudje, ki ne poznajo pomena šole zgrozijo. Šola pa je bila super. Res se je našel kak zatežen profesor-ica. Za sadjarstvo npr. s knjigo v roki nad obrezovanje jablan… Ostali so bili pa super. Da ne bo pomote, bili smo druga generacija mature, gnali so nas, da se je kar kadilo. Poleg smo opravljali še redno prakso na šoli. Veliko prakse in teorije. Od 13 dijakov v maturitetnem letniku nas je 12 maturiralo redno in ne s slabim rezultatom. Vsi smo se vpisali na fakultete: od kemije pa do fdv in ff in agronomije… vsi imamo dobre službe (so izjeme) in se radi srečamo med sabo in s profesorji. Pa profesorji nas še danes poznajo in nas spremljajo. Ni kaj očitno sem se dobro izbrala. Nikoli mi ni bilo žal, poleg dobrih žurov smo odnesli še kaj dobrega.
@svobodnjak: mar res ne razumeš, da imajo katoliške oz. privatne šole v obče v osnovi enak kurikulum kot državne srednje šole? Mar ne razumeš, da delajo dijaki vseh gimnazij isto maturo? Če se že oglašaš s svojim tipinim antikatoliškim paranoičnim pristopom, naj ti povem, da sta bila izbirna predmeta Religija in Pedagogika izrazito nefaktografska, oz. to sta bila predmeta, ki smo ju imeli vsi vsaj 4 ali 5. Strinjam pa se, da se od zamenjave oblasti v šolstvu najbrž nič ni spremenilo na bolje.
@buba švabe: matura je bila zame simpl. Celo maturo skupaj bi lahko primerjal z malo bolj zahtevnim izpitom na faksu.
@Marjan: se strinjam. K sreči na to preteklost gledam z obilico humorja.
chef, dobro napisano, ni kaj. Glede na tvoj končni uspeh pri maturi kaže, da tvoja gimnazija ni bila slaba. Edino se mi zdi, da so te že nekoliko indoktrinirali, saj v čisto prijaznih in strpnih zapisih vidiš neko paranojo.
Sam imam na gimnazijo dobre spomine, profesorji so bili kar v redu. V glavnem. In ne gojim nobenih negatvnih čustev. Skoraj najslabše spomine imam na tiste, ki so hoteli biti prijateljski. Najprej so vse dovolili, na koncu so pa ponoreli, ko je disciplina padla pod minimum. Ampak vse gre v rok šole.
Je že tako, da neka hierarhija mora biti, sicer je žalost. Tudi kasneje v službi nismo vsi enaki. Še doma med možem in ženo ni čisto demokracija.
Še zanimivost - v gimnaziji smo imeli ravnatelja, ki je vedno trdil, da smo ena najboljših gimnazij na svetu. V Sloveniji pa itak. In je to res verjel, mi pa tudi. Potem sem pa na faksu videl, da po uspehu nismo nič kaj odstopali od drugih. Ampak taki hvalisavci daleč pridejo in ta gospod je potem postal visok državni uradnik in je skupaj z Gabrom fural naše šolstvo, kakor ga pač je. Nekdo, ki daje take bedaste izjave, seveda ne more kaj veliko pametnega narediti, ker za uspeh je treba delati, ne floskulati.
[...] Pa to ni bilo zdaj nič “Zlonamerno” kakor je mogoče Marko pomislil pri najinem “dvobju” takrat. Prav VSI smo dovzetni za Manipulacije..take ali drugačne…ki se jih je do sedaj šel Oblastnik. Najbolj Izobraženi Ljudje pa so Najbolj dovzetni za Programiranje in Tako Tudi Največji Sužnji Sistema zaradi katerega so sploh potrebovali Izobrazbo..da bi mu kasneje Lahko BrezPogojno Služili. [...]
@blitz: o paranoji govorim zato, ker sem svobodnjakov komentar pričakoval
Sicer pa, saj pravim, gimnazija je bila zahtevna in ni vrag, da se je celo lenuh kot jaz ogromno naučil.
Chef, če praviš, da imajo cerkvene gimnazije enak program kot državne, to pomeni, da torej furajo državni gimnazijski program. In vem, zakaj - ker s tem kapnejo “peneze” iz državne blagajne in je tako najceneje. Vsekakor ceneje kot če bi imeli čisto svoj program. Verjetno upravitelji teh šol nimajo jajc za kaj takega, pa tudi znanja ne.
Pa še to: ni vse samo v programu, vse je odvisno tudi od učiteljev, kako znajo podajati snov. In kakor sem razbral iz tvojega prispevka, se očitno niso prav potrudili, pač pa ostali na ravni državnega povprečja. J**at ga. Pa antikatoliški refleks gor ali dol.
Najbrž res ne bi dobili piškavega oreha, če bi furali svoj program. Ampak poglej na to z druge strani. Bi potem kdo od teh dijakov naredil maturo, ki je vsedržavna? A-a.
Kar se pa tiče ravni državnega povprečja… Opozoril bi te na ta link Morda boš verjel številkam, iz katerih je jasno razvidno, da maturantje gimnazije Želimlje dosegajo bistveno boljše rezultate od državnega povprečja
Ali morda tudi številke lažejo?
Joj in prejoj
Normalno, da dosegajo boljše rezultate od državnega povprečja, saj na to šolo gredo samo tisti, katerih starši si lahko privoščijo šolnino. Že na začetku se torej dela selekcija. Pa ne si misliti, da ste zaradi tega kaj posebnega. To pomeni le to, da imajo na tej gimnaziji učitelje, ki znajo oceniti, kdaj lahko kakšnega učenca spustijo na maturo, oziroma kdaj morajo nekoga “rukniti”. Tudi naša “sekularna” gimnazija ima vsako leto 100% uspešnost. Pa še kar nekaj takih je v Sloveniji.
Mene zanima, koliko dijakov na vaši gimnaziji je delalo maturo iz fizike, kemije ali biologije (v razmerju z državnim povprečjem :D)???
Abaris, želiš povedat, da so bogatejši tudi pametnejši? Še enkrat preberi, da smo dobivali bianko položnice. Lahko ti zagotovim, da dijaki te gimnazije še zdaleč ne prihajajo iz bogatih družin, marsikateri ravno obratno! Ja, tudi v RKC še najdemo nekaj sočutja (spet poudarjam, da gre za salezijansko ustanovo, prepričan sem, da kot strokovnjak za RKC to ločiš). Konec koncev pa je bil Don Bosko, ustanovitelj Salezijancev en zelo prijazen model, ki se je zavzel za revne otroke v Torinu. Izobrazil jih je in vse to. Tedaj mu je škofijska cerkev sicer delala težave, a se ni dal.
Podatkov za fiziko, kemijo ali biologijo pa žal nimam, je bilo pa naravoslovcev najbrž res manj kot družboslovcev. Zdaj tudi ne najdem podatka po posameznih predmetih, nekoč pa so imeli tudi to. Pri vseh predmetih so imeli dijaki GŽ boljše rezultate od povprečja, razen pri angleščini.
Ne gre za pamet, ampak za pogoje. Kot sociolog bi moral vedeti, da imajo otroci bogatejših statistično vedno večje možnosti za uspeh. Na javne gimnazije pa se vpiše vse vrste ljudi, nekateri delajo maturo samo z maturitenim tečajem in gredo potem na izpit “blefirat”.
Zanimivo, da se nad izobraževalnim sistemom najbolj pritožuje tisti, ki je hodil na “salezijansko” gimnazijo. Tudi to je neko znamenje.
Izobraževalni sistem, katerega sem do zdaj dal skozi jaz, priporočam tudi svojemu otroku. Na naši “post-socialistični” osnovni šoli so “tršice” že od začetka spodbujale ostro tekmovalnost, pa sem se vseeno počutil kot kralj. Prav tako na gimnaziji. Tudi mi smo že imeli “dopolnilni” in “dodatni” pouk, zato je vaše ponovno izumljanje kolesa z “večstopenjskim poukom” popoloma absurdno. Si že slišal kdaj za “strahospoštovanje”? Šola, ki je “prijazna”, je zame brez vrednosti.
Dejstvo je, da “verske” gimnazije večinoma proizvajajo nezaposljive družboslovce, ker tistim ki predavajo vero in kulturo, znanost ne diši preveč. Če bom kdaj imel veliko denarja, bom ustanovil šolo in gimnazijo, kjer bodo učenci in dijaki poslušali predmeta “Samorogoslovje in božičkoslovje”. Zakaj ne bi bili tudi “mi” enakopravni z vami?
Se strinjam, boljši pogoji pomenijo večje možnosti za uspeh. Ampak govorim o tem, da se ne GŽ res lahko vpiše praktično vsak. Po mojem gre, glede na sestavo učencev, ki večinoma prihajajo iz ruralnega okolja, celo za manj premožne kot na kao elitnih ljubljanskih gimnazijah.
Sicer se še najmanj pritožujem čez gimnazijo.
OK, v razredu nas je bilo približno 25. Za vsaj dva vem, da uspešno študirata medicino. Dva sta na elektro faksu, prav tako uspešna. Eden zelo uspešen na mikrobiologiji. Dve ali celo tri so na pravu, tudi zelo pridne in uspešne. Pa še eden je na pravu, ampak je lenuh
Pravzaprav sem jaz eidni idiot, ki se je vpisal na FDV 
No, še ena dama se je vpisala na teološko, o kateri imaš že jasno izoblikovano mnenje. Se pa strinjam, da so teologi družbeno koristni toliko kot FDV diplomanti. Torej nič.
Če boš imel denar, izvoli! Določen odstotek predmetov si šola izbere sama. Vprašanje pa, če boš našel dovolj idiotov, ki se bodo učili znanost o božičku
Idiotov? Dokaži, da Božiček NE obstaja!
@abaris: Zakaj ne bi bili tudi “mi” enakopravni z vami?
Mi smo iz tega sveta, konkretno iz Slovenije. Od kod se pa ti oglašaš ?
@abaris: ja, idiotov. Katoliška gimnazija vsako leto omeji vpis, ker se želi nanjo vpisat preveč idiotov, ki verjamejo v Boga. Zato pa pravim, naberi še ti dovolj denarja in idiotov, ki bodo verjeli v Božička. Ustanovi svojo privatno šolo. Seveda pa v tem primeru jaz ne bom izgubljal časa s podjebavanjem, tako kot ga ti. Še posebej, če bo tvoja šola na državni ravni tako uspešna.
Ti pa v svoji zaplankanosti (ki je podobna zarukanosti katoliških ovac) iščeš vse razloge, zakaj imaš kao prav… od statističnih napak do premoženjskega statusa učencev, deleža naravoslovcev, osipa do mature… Seveda pa Gimnazije Želimlje niti od daleč nisi videl.
Zato se ne čudi, če te kakšna polovica (tudi ateisti so vmes) ljudi jemlje izključno kot smešnega kričača. Tvoje teorije zarote me zato interesirajo zgolj toliko, da se jim od srca nasmejim.
Kakorkoli, tudi če upoštevamo vsa zgoraj navedena dejstva, je vseeno 95% vsega na dijaku, da bo dal skozi uspešen proces šolanja. Ne pa na “ugledu in statistični uspešnosti” šole, ne na učiteljih, ne na starših. Ampak na dijaku! In se mi res zdi malo smešno, da za napake, slabosti in spomine iz časa našega srednjega šolanja iščemo krivce izven sebe. Zakaj pa recimo ob istih učiteljih, istem programu, pogojih - nekateri dosegajo odlične rezultate, drugi pa slabe? Ne vem no. Vsak mora prevzeti odgovornost zase, ne pa krivit drugih, da mu kaj ni uspelo ali šlo po željah. Moje skromno mnenje seveda;)
K sreči se mi je vse izšlo po željah
Ampak gotovo tudi statistična uspešnost šole zagotovi večjo možnost za uspeh. Sicer ne bi bile vedno iste šole med najbolj uspešnimi.
Tudi sam sem hodil v Želimlje.
Ko sem bil maturant, je bil Chef fazan.
In takole bom rekel: če bi se še milijonkrat rodil, bi se še milijonkrat vpisal na Gimnazijo Želimlje.
V mojih časih je šolnina bila nekaj jurjev, če se prav spomnim. Sam sem bival v tamkajšnjem internatu, zato sem verjetno Želimlje bolj polno občutil kot kdo, ki je bil tam samo za čas pouka. Za moje pojme so bili učitelji fenomenalni - za nikogar ne morem reči, da me je zezal v glavo ali pa da mi je naredil kakšno krivico. Glede na to, da sem bil bolj flegmatične sorte in mi učenje ni ravno dišalo, sem vseeno brez resnih težav opravil maturo. Naša generacija je bila na tej šoli prva, kjer smo VSI delali maturo v prvem roku in jo tudi VSI naredili. Po našem odhodu s šole pa je to postalo kar stalnica.
Maturanti gimnazije Želimlje dosegajo na maturi nadpovprečne rezultate in kdo misli, da gremo vsi po maturi študirat teologijo, se zelo moti - iz naše generacije je prišlo ven kar nekaj pravnikov in zdravnikov.
100 % pa si upam trditi, da je povprečen maturant na gimnaziji Želimlje odnese bistveno več splošnega znanja iz šole, kot pa maturant kakšne druge srednje šole. Za primer naj navedem samo naslednje dejstvo: Gimnazija Želimlje nima maturantskega izleta kot druge srednje šole. Namesto tega izleta pa gredo vsako leto pohajkovat po Evropi: prvi letniki za nekaj dni obiščejo Nemčijo (Muenchen), drugi letniki gredo raziskovat Rim in Neapelj, tretji letniki se potepajo po Parizu in Bruslju, četrti letniki pa gredo v Barcelono. In vse to za zelo ugodno ceno. Za razliko od kakšnega maturanta druge srednje šole, ki se od potovanj v tem času spomni samo to, da je bil 10 dni zadet na maturancu in se kaj drugega niti ne spomne.
Za konec naj še enkrat omenim, da tako, kot sem užival v Želimljah, nisem nikoli ne prej, ne kasneje.
Za čas mojega šolanja sta obstajala samo dva razreda v vsakem letniku - ker je bil naval na šolo prevelik, so to razširili in sedaj so trije razredi na letnik.
In ne, na to šolo niso hodili samo starši tistih, ki so si lahko privoščili šolnino - obstajal je sklad oz. še obstaja, od koder se pokrijejo šolnine in bivanje v nternatu tistim, katerih starši tega finančno ne zmorejo.
Šola je imela oz. ima omejen vpis in tja se lahko vpiše vsakdo, ki se strinja z usmeritvijo šole in v osnovni šoli na eksternih preverjanjhi doseže dovolj točk. Gmotno stanje staršev s tem nima nobene zveze.
@ Chef: ko sem pregledoval njihov predmetnik, sem opazil, da piše “Latinščina ali tretji tuj jezik” ?!
A to pomeni, da zdaj latinščina ni več obvezna ? Potem pa ni čudno, da imajo vedno boljši uspeh na maturi - zgleda, da prihranijo dovolj živcev in energije, ki jo je nam latinščina požrla !!!
@todi: jaz sicer nad šolo nisem bil nikdar tako zelo navdušen, zato so me tudi profesorji imeli v zobeh. Najbrž je tudi res, da so imeli raje tiste, ki so bivali v internatu (in so bili tudi dejansko bolj pridni, če hočeš). Se pa jasno zavedam tudi vseh prednosti.
Kar se tiče ekskurzij, mi pa niso bile prav všeč. Enostavno zato, ker sem zelo malo spoznal, več vidim, če grem sam, zato ne maram takih grupnih potovanj.
“Latinščina ali tretji tuj jezik”
Skoraj prepričan sem, da je to natega. Najbrž je sicer res na vilj še tretji jezik, vendar se ga moraš učit na kakšni drugi šoli ali kaj podobnega. Ali je pa kakšen pogoj, npr. vsaj 10 učencev v letniku… Če boš dobro pogledal, se je od menjave ravnatelja še marsikaj spremenilo. Ni več pedagogike, religija se je preimenovala… Od Polca naprej se je spremenila tudi okolica šole, npr. zaporniške planke na zunanjem igrišču in podobne neumnosti, ki jih g. Ciglar nikdar ne bi dovolil!!! Kot tudi ne Don Bosko.
Ja, naj tu še enkrat omenim, Ciglarja sem res spoštoval in ga še danes! Nikdar nisva imela konflikta, bil je pošten, prijateljski, pokroviteljski. Tak kot se šola oglašuje. Mislim, da je GŽ z odhodom Ciglarja izgubila ogromno! Je pa zanimivo, kako so ga odrezali, tudi pedagogiko so denimo ukinili. Močno dvomim, da bi on sam tako želel, glede na vso navdušenje za ta predmet.
Takšno dogmatičnost in nadutost premore SAMO dijak katoliške “gimnazije”. Tudi 100 “maturanskih” potovanj ne odtehta tistega časa, ki je izgubljen pri pravljičarskem krožku dve uri na teden. Bolje biti zadet od alkohola, kot pa od Kristusa!
Smešnost mojih šal je premosorazmerna z resničnostjo.
Takšno podjebavanje in nadutost premore SAMO zakompleksanec. Najbrž ne boš nikoli utihnil, zato bom raje jaz. Naj samo še dodam, da si totalno predvidljiv, kar čakal sem tvoje komentarje, ne sicer z veseljem, pričakoval sem jih pa vendarle.
Aha, kar naenkrat bi moral utihniti. Samooklicani “nergači”, ki so zakompleksani že po defeniciji, pač pričakujejo, da se bomo vsi strinjali z njihovim pljuvanjem po našem izobraževalnem sistemu, čeprav ga samovoljno niso nikoli imeli priložnosti okusiti v njegovi izvirni obliki.
Kako “katoliško” od tebe, da bi me rad “utišal”!
Jaz z vesljem in odprto glavo sprejmem vsakega z novo idejo in če mi dokaže nasprotno od tega, v kar sem prepričan, mu bom čestital. Z veseljem ti bom torej podal roko, ko boš dokazal obstoj Božička ali pa Boga. Toliko o nadutosti. Prav tako me zanima, kaj je večji “kompleks”, kot verjeti v navideznega “prijatelja” v nebesih?
Neokoliko neokusno se mi zdi poveličevanje te gimnazije in “uspehov ” njihovih dijakov. Kaj vse so postali ti fenomeni. Zdravniki, pravniki, znanstveniki. Brez zveze. Koliko teh ljudi je res uspešnih in zadovoljnih v življenju ni mogoče kar takole posplošiti.
Sam uspeha ne merim s tem. Zame je bistveno bolj pomembna kvaliteta življenja in dejstvo kakšno energijo nekdo izžareva.
Sem FDV jevec. Kakšnih prednosti na trgu delovne sile po tem faksu nisem dobil. Študij sem imel rad. Dal mi je širino.
Itak si moraš v družbi svoj položaj izboriti sam. Noben drug ti jo ne bo, ne sklicevanje na bogate in vplivne sorodnike ali revne starše ali karkoli že..
Vedno so mi šli na živce ljudje, ki na lahek način pridejo do uspeha na katerem koli področju. Za svoj status se borim. Kar dosežem ni rezultat sreče in frustracij, ampak načrtnega usmerjanja misli, energije in časa.
Ideološki predznaki različnih pristopov izobraževanja pa se mi zdijo deplasirani in plod omejenosti, ker je vse stvar osebnega pogleda in trenutnih reakcij vpletenih, pa okolja, izkušenj itdd….
Toliko o teh elitah in ekskluzivizmu posameznih šol in posameznikov. Amen
No, jaz sem maturiral na javni gimnaziji in potem diplomiral na FF (pred kratkim… zaradi česar še iščem svoj ptrostor pod soncem, čeprav sem trenutno sicer zaposlen…). Zaradi smeri študija je bila edina res koristna stvar, ki sem jo prinesel iz srednje šole - če odmislimo splošno razgledanost - latinščina. Imel sen enega kolega z želimeljske gimnazije in nekaj kolegov s škofijskih. Z vsemi sem se kar dobro razumel, so popolnoma normalni ljudje, ki živijo polno življenje. Pri nekaterih od njih se opazi velika osebna poštenost do sebe in drugih, ki so jo gotovo prinesli od doma…
Čeprav osebno nimam izkušenj s cerkvenim srednjim šolstvom, imam občutek, da so ljudje, ki ga zapuščajo kvečjemu manj zafrustrirani kot mi. Nekateri moji srednješolski profesorji so kazali določeno alergijo, če je dijak spraševal kaj v zvezi s cerkvijo, njeno preteklostjo ipd.. Odgovori so bili nemalokrat na meji okusnosti, sicer pa nemalokrat onkraj meja resnice. Seveda je bil to čas, ko so se odvijali vrhunnci denacionalizacije in zgodilo se je, da smo nekoč poslušali izbruh profesorja zgodovine, ki je vehementno razlagal, kako bo sedaj vse ‘vatikansko in švabsko’. Preprosto gre za to, da so bili to ljudje starega režima, ki niti konec 90-tih niso bili sposobni prerasti svoje indoktrinacije. Sovražili so nekaj česar niso poznali in to pove vse o kvaliteti, nazorski nevtralnosti in duhovni odprtosti gimnazije, ki je po statistikah v slovenskem vrhu.
Zafrustrirani učitelji svoje frustracije prenašajo na učence. Tako smo takoj dojeli, da je vera nekaj izključno zasebnega, da je Cerkev nekaj tujega, pohlepnega in sovražnega… V stiku s kolegi s cerkvenih gimnazij sem dobil vtis, da so bolj odprti, da manj sodijo in da bolj pripadajo sedanjemu svetu. In tudi svet je bil bolj njihov. Na svet so gledali z manj predsodkov. Seveda so tudi s škofijskih šol prihajali cvetovi, s katerimi nisem hotel imeti ničesar, a ti ljudje bi bili čudni tudi brez škofijske gimnazije.
Zato mislim, da je prav, da obstaja širina in možnost izbire glede šolanja. Šola vzgaja mladega človeka, pa če to prizna ali ne.
Komentarji na temo o osnovni šoli so bili bistveno bolj kakovostni od teh. Ne razumem namreč kaj ima gimnazija skupnega z obstojem Boga ali Božička. Zdaj samo še čakam na debate o belih in rdečih. Patetično.
Debato praviloma uničijo eni in isti
No pa da se še jaz oglasim iz Škofijske klasične gimnazije. Tudi pri nas jih ni večinoma teologov in veliko jih je na naravoslovnih smereh in mi smo morali plačevati 15.000 takratnih tolarjev na mesec. To se je imenoval nadstandard iz katerega so bile krite vse ekskurzije, kulturni dnevi, krožki fotokopije… Kar se mi je najbolje zdelo je to, da smo na te ekskurzije (Italija, Dunaj, Danska, Rim) odšli vsi. In ne tako kot na drugih gimnazijah ko grejo lahko samo tisti, ki imajo. Če kdo ni mogel plačevati teh 15.000 tolarjev na mesec je obstajal sklad. Tako da smo vsi imeli enak nivo.
Da pa še povem eno svojo izkušnjo, ko smo bili na Danskem. Tam smo bili na izmenjavi in smo nekaj dni preživeli v njihovi gimnaziji in so nam predstavili njihov sistem gimnazije. Pri njih šolska ura traja 90 minut. Prvih 30 minut profesor predstavi problem, ki ga naslednjih 30 minut dijaki skušajo rešiti sami oz po skupinah in rešitve predstaviti v zadnjih 30 minutah. Pri njih ni testov, ustno preverjanje je napovedano. Namesto testov, so imeli seminarske naloge. Teh je bilo veliko, vsaj vsak teden ena. Tako delo je zahtevalo veliko truda s strani dijakov in predvsem izkustvenega učenja. Vendar to v Sloveniji nikakor ne bi prišlo v poštev zato, ker nimamo neke morale - pri nas bi se razvil nov hobij:plagiatorstvo. Kar se tiče izostajanja je bilo tako: manjkal si lahko 10% ur na leto, nihče te ni spraševal zakaj te ni. Imeli so tudi veliko izbirnih vsebin, tako da si je lahko vsaj dijak po svoje sestavil urnik: od drame do družbene vzgoje (nekaj takega). Pa še najbolj zanimiva stvar. Pri njih ni bilo rivalstva za vpis na gimnazijo ali poklicno srednjo šolo, ker so vedeli da je oboje dobro in oboje cenjeno. Nihče ni bil manj vreden, če ni uspel priti na gimnazijo.
Zdi se mi zelo zanimiv sistem. Pa še vsi so zadovoljni z njim!
@Grampy
To je bistveno. Šola je inštitucija, ki učencu posreduje preverjene in dokazane podatke, ki mu bodo v nadaljnjem življenju omogočali preživetje, ne pa raznorazne pravljice.
V naši družbi se moramo odločiti, če bomo vzgajali naše otroke zato, da bodo sposobni uresničevati nove ideje in s tem sodelovati v svetovni ekonomiji ali pa zato, da bodo nezaposleni strokovnjaki za barve kril zobnih vil.
@abaris: prav imaš, tudi jaz mislim, da vse izhaja od Boga.
Misliti ni dovolj. Moraš še dokazati.
Absolutno se strinjam z Abarisom - vzgajajmo svoje otroke, da bodo sposobni uresničevati nove ideje in sodelovati v svetovni ekonomiji, ne pa za to zabijanje časa na blogu z jalovim pljuvanjem gnojnice po drugače mislečih.
Naj tisti brez (tega) greha vrže prvi kamen!
Abaris, jaz sodelujem v svetovni ekonomiji. Imam diplomo ene od naravoslovnih smeri. Tekoče govorim dva svetovna jezika (ne upoštevajoč hrvaščine).
Službeno sem v stiku z ljudmi iz kakih 100 držav, dnevno komuniciram s kolegi z vseh celin. Delam po 10 - 11 ur dnevno. In ja, moj delodajalec to zelo ceni.
Zvečer imam še toliko časa, da malo poblogam, ostane pa še za kratko molitev pred spanjem.
Kamna ne bom metal, ampak prosim te osvobodi se že enkrat te svoje zategnjenosti in sovraštva do vere. Se boš tudi sam bolje počutil, verjemi. Vidim, da veliko bereš in marsikaj poznaš. Ali ne bi tega raje uporabil za gradnjo nečesa, ne pa za razgradnjo nečesa drugega.
@blitz: po nepotrebnem izgubljaš čas z debato z abarisom. Mu pač ni jasno, da je lahko tudi verujoč človek naravoslovec + uspešen. Tega modela ti ne bo uspelo prepričat v nasprotno, itak pa v vseh komentarjih tupi eno in isto…
@chef
Po obširni anketi prestižne revije Nature je na vprašanje: “Ali verujete v Boga?” pozitivno odgovorilo samo 7% članov ameriške Nacionalne akademije znanosti. Od kod torej tak razkorak med njimi in med navadnimi plebejci?
Ravno včeraj sem v NYT bral članek o nekem znanstveniku, ki kot evangeličan verjame v Biblijo dobesedno in je torej kreacionist, kljub temu pa je napisal odlično doktorsko dizertacijo o evoluciji, v kateri ni uporabil podatkov iz svoje vere - da je Zemlja stara 6000 let, ampak se je držal uradnih. Takšni so torej verujoči znanstveniki. V možganih imajo en predalček za vero, enega pa za znanost. Katoliški mislec Sv. Avguštin je nekoč rekel, da bo verjel, da je neka stvar črna, čeprav je v resnici bela, če mu bo tako zapovedovala njegova vera.
Ampak kako je možno, da človek zaradi svoje vere tako sovraži samega sebi in svoj intelekt? To je nekako tako kot tisti duhovnik, ki sam sebi ne more priznati, da je gej, zato posveti celotno življenje širjenju nestrpnosti proti njim.
@blitz
Jaz sem star skoraj pol toliko kot ti, tekoče govorim 3 svetovne jezike, v svetovni ekonomiji pa še ne morem sodelovati - ker končujem fakulteto.
Navijači pri vsakem športu molijo za svojo ekipo, pa vedno ena zmaga, ena pa izgubi.
Američani imajo en pregovor, ki pravi, da je treba najprej streti jajce, če hočeš narediti omleto.
@Abaris, a si preskočil 5 razredov? Ali pa malo bolj slabo računaš ali pa si me z nekom zamenjal. Nič od tega ni znanstveno. Če si star skoraj pol toliko kot jaz, še nisi polnoleten, kar bi bilo logično glede na tvoj slog pisanja. Zrel človek namreč dvomi, samo vase zaverovan polizobraženec, ki še ni povohal resničnega življenja, lahko tako nenormalno samozavestno piše o nečem o čemer se mu še sanja ne.
@chef, poskusiti ni greh. Ne smeš biti preveč strog. Fant ima najbrž travme iz otroštva.
Saj sem rekel “skoraj”. Se bom izrazil bolj jasno: Ti bi lahko bil moj fotr!
Zanimivo, da omenjaš “dvom”. Dvom je nasprotje vere! Beseda vera namreč pomeni verjeti v nekaj, za kar ni dokazov. Na svetu ne obstajata ločeni stvari: “slepa vera” in “vera z dvomom”.
Postavlja se torej vprašanje, zakaj ti sploh dvomiš. Od kod dobiš moralo, da lahko dvomiš in odstopiš od kakšnega nevšečnega pravila svoje vere, če tvoja morala ne prihaja od vere same.
Če boš zaključil, da je morala neodvisna od vere, si na nevarni poti, da postaneš ateist.
Dvom je bistvo znanosti in ateizma, saj se trditve o resničnosti trditev preizkušajo s skepticizmom logičnega sklepanja, preverjanja in opazovanja. Religije pa nas učijo ravno nasprotno - zanje “znanstvena metoda” sklepanja ne velja, zato moramo verjeti npr. trditev o devici Mariji brez vsakršnih dokazov, čepav je to popolnoma legitimna znanstvena trditev.
Vidim, da si o tem napisal tudi nekaj na svojem blogu. Zakaj recimo ne vprašaš Jonasa, če ima kakšne posebne travme iz otroštva?
Abaris, dvom je bistvo agnosticizma, ne ateizma. Med tema dvema pojmoma je razlika enaka kot med pojmoma vernik in agonstik.
Sicer je pa iz tvojega prispevka jasno, da o vernih ljudeh nimas pojma, da se na njihovo razmisljanje spoznas kot zajec na boben. Ocitno dvom ni tvoja znacilnost - ko v nekaj verjames, verjames s taksno strastjo, da popolnoma izklopis moznost dvoma v svoji glavi. In to te dela neznanstvenega, po tvoji definiciji si preprosto vernik. Z druge strani sicer, a vendarle.
Ceprav sem vernik, dvomim. Ceprav verjamem v Boga, dopuscam moznost, da se motim. Ce si tako znanstven, ali si ze slisal za besedo ravnotezje? Denimo kemijsko ravnotezje? Nikoli ni nic popolnoma 100%.
Jonasa nimam kaj sprasevati, ker je v intervjuju povedal cisto dovolj, da si pameten clovek lahko ustvari svojo sliko - preberi si ga, pa bos tudi ti manj nadut, ce bos seveda znal brati med vrsticami. Razen tega se me njegova stalisca ne ticejo, ker ne porabi tone casa za pljuvanje gnojnice po drugih.
Tvoj foter pa ne morem biti, sem premlad. Bodi vesel, da nisem. Pa nic se ne vleci ven zaradi lukenj v znanju matematike - star skoraj pol toliko kot jaz, pomeni star manj kot pol mojih let. Morda pa ti tezave dela slovenscina in ne matematika. Pojdi se raje ucit, smrkavec.
Hehe, udri po siromaku
Saj pravim, blitz, ni pomoči. Je pa abaris spet uspel speljat temo na edino stvar, ki jo obvlada, oz. samo misli tako. Bedno. Edini bedak, ki se zaradi tega grize, je pa on sam, ostalim je vseeno. Itak pa pričakujem, da bo še enkrat zatežil.
@blitz
Vsak pameten in artikuliran ateist (oz. anti-teist) je vsaj teoretično tudi agnostik, saj ne more dokazati neobstoja Boga, podobno kot vernik ne more dokazati njegovega obstoja. To bi bilo seveda enako dogmatično.
On torej DVOMI in obstoju Boga pušča odprto možnost, vendar pa hkrati trdi, da je obstoj Boga določene vere (npr. krščanskega) enako verjeten, kot obstoj Zevsa, Peruna ali Božička, kot trdim že skozi vso temo.
V praksipa to pomeni, da smo za tvoje pojme takšni ljudje dejansko ateisti, ne pa takšni agnostiki, ki nimajo toliko jajc, da bi se opredelili o svojih nazorih.
V znanosti se (tako kot v pravu) namreč izhaja iz skeptične pozicije, ki trdi, da za izjemne trditve potrebujemo izjemne dokaze.
Saj sem ti že v prejšnejem prispevku povedal, kaj je glavni problem 99% vere. Postavlja se namreč vprašanje, od kod prihaja tisti manjkajoči procent.
Beseda “skoraj” ni bila mišljena matematično. Mišljena je bila podobno, kot je lahko število 5.1 “skoraj” 5. Se opravičujem za dvoumnost.
@chef
Tvoja pljuvanja se sperejo z mene kot sperma z obraza porno zvezde.
Men ni vseeno samo problem je ker nimam interneta
:lol: in verjamem, da ga bom imel, brez dvoma verjamem! Verjamem v internet 
Moram pribit še svoje mnenje, oziroma star pregovor: Vsaka vera je boljša kot nobena. Težava je v tem, ker se je niti v 10% ne držimo, verniki nobene vere ne. Če bi se jo, se ne bi pobijali, ker v biti nobena vera tega ne dovoljuje. Naivno, a resnično. Jaz se vsaj trudim. Ateist pa po mojem skromnem znanju nima zakoličene moralne obveze kot so osnovne verske zapovedi. Ali pač? Z vzgojo, kakšno staro etično šolo? Z vero dopuščaš možnost, da je mogoče kje še nekdo pametnejši in boljši od tebe. Zakaj katoliška? Privzgojena je na našem teritoriju. Ker sem tukaj doma, jem v glavnem krompir, ne pa riž ali bambus. Ja, vem da ni moderno, pa vseeno. Toliko o gimnazijskem šolstvu
Doma imam Biblijo in Koran, pa tudi nekaj budističnih spisov. Evo par citatov za barbiblond:
Koran, 5 Miza:
Biblija, Devteronomij 17,12:
Biblija, Eksodus 22,19:
Biblija, Zaharija 13,3:
Nekaj teh citatov je zbrano na tej strani.
To je vse res, so mi citati dokaj znani. So pa ti zapisi nastali v drugih razmerah in to ne pomeni, da nas vera tako uči, bistvo nauka je pozitivno naravnano, če potegneš pod črto. Ga ni danes v krščanskem svetu, ki bi bil kamenjan zaradi prešuštva in tudi takega ne, ki bi bil križan, ker dela nered na zemlji, prerokov je pa miljon, pa še nobenega ni mati prebodla. Je še vprašanje prevoda, simbolike, subjektivnega gledanja zapisovalcev, itd. Pustimo to, vse kar si naštel je bila v določenih pogojih obramba vere, ne pa njen osnovni smisel. Te nič ne prepričujem, za dizertacije tule ni primeren prostor in sploh ne trdim, da imam edino prav. Moje mnenje pač, da je vera v nekaj nad nami zdrava stvar. Da nekaj potrebnega strahospoštovanja pred velikim bratom in ponižnosti pred stvarmi, ki jim še dolgo ne bomo prišli na konec. Pomaga razumeti, da se vse ne začne in konča z našim egom, vsaj meni.
barbi, perfekten komentar - že nakj časa sem razmišljal, da bi napisal nekaj na temo avtohtonosti vere. Hvala za iskrico.
Vera lahko postane zelo “nezdrava stvar”, ko se gre za njeno obrambo. Zaradi teh in podobnih citatov je skozi zgodovino umrlo in še danes umira toliko ljudi, da težko rečem, da je vera pozitivno naravnana, če “potegnemo črto”.
Nekih stvari lahko da ljudje ne bomo nikoli razumeli, ker smo omejena bitja. Pa to ne pomeni, da moramo luknje v našem razumevanju nadomestiti z magičnimi bitji.
Vprašaj se tudi, kdo je bolj “moralen”? Tisti, ki naredi določeno dobro stvar zaradi strahu pred velikim bratom v nebesih, ali tisti, ki jo naredi, ker je dobra že sama po sebi.
@barbiblond: Tudi komunizem je pozitivno naravnan, če potegneš črto, ravno toliko kot krščanstvo ali islam. Vse, kar je bilo slabega storjenega v njegovem imenu, je bilo storjenega v njegovo obrambo. Zakaj torej ne zagovarjaš (tudi) na primer komunizma?
Aja, da ne bo kdo mislil, da enačim komunizem z ateizmom. Tu imamo dva ločena koncepta, družbeni red in religijo, ampak v tem primeru je primerjava vseeno na mestu…
Abaris, ne gre za magična bitja, ampak duhovna- ti ne verjameš v 21 gramov? So empirično dokazani. S čim ti nadomestiš luknje v svojem razumevanju? Veliko veš, razmišljaš in imaš sigurno odgovor. Ko naredim dobro delo, ga naredim, ker je dobro samo po sebi in mi je toplo, ker verjamem, da ga je opazil vsaj še veliki brat, če ga že drugi ne…
Buba švabe, če bi se komunizem razumeli prav, bi bila nebesa tu! Nerodno je to, da etika ni bila njegova močna stran in je slonel na prerokih, ki se niso ukvarjali z drugim, kot materialnostjo in so se bali le tukajšnjih šefov, ki so en za drugim pokrepali. Je pač stavil na človeško lastno zavest, kar se je skozi zgodovino večkrat pokazalo, da je gromozanska napaka. Pravila je treba zakoličit na papirju, da ni interpretacija preveč svobodna, kar se seveda vseeno dogaja. Predpostavimo, da je vse bulšit, biblija, koran, budizem… Konkretno me zanima, kaj je za vaju spornega pri desetih božjih zapovedih in kako bi zgledal svet, če bi se jih držali tudi tisti, ki niso prebrali biblije, ali pa sploh brati ne znajo?
Jaz skušam nadomestiti luknje v svojem razumevanju z iskanjem odgovorov nanje. To počnejo tudi vsi znanstveniki. Vera pa spodbuja intelektulano ignoranco, ker na vprašanje “Zakaj je tako?” vedno odgovori z “Zato ker je Bog tako naredil”.
Jaz dobra dela ne delam zato, da jih opazijo drugi. Če recimo nakažem prispevek kakšni dobrodelni organizaciji, ne kažem čeka vsakemu, ki ga srečam.
Tukaj ti bo ameriški komedijant George Carlin razložil, kaj je narobe z 10. božjimi zapovedmi.
Abaris, to počnemo tudi neznanstveniki, verjemi in še nikoli nisem zaključila nekaj s tem, da je Bog tako naredil, ker me vedno zanima tudi zakaj. Kako pa ti od tam naprej, ko ne najdeš odgovora? In ne, ne delam dobrih del zato, da bi jih kdo opazil, rada pa dobim potrditev, da je nekomu zaradi tega lepše, kar pa ni nujno pogojeno z čekom.
barbi, stavim, da tvoja beseda ne bo zadnja.
blitz, mi niti ni to namen, prej obratno, bi rada odgovor, ki me bo utišal
abaris, filmček- tipček ima precej prav, mi pa klepetamo o verah na sploh in ne inštitucijah. Nisi mi odgovoril, kakšen bi bil svet, če bi se jih držali?
Pa še to, a misliš, da je svet zrel za anarhijo?
Blitz, da nisi ti kak prerok?
Skoraj identične zapovedi je imela vsaka civilizacija, ki je kadarkoli prebivala na Zemlji. Že pri Sumercih je veljalo, da navadni državljani ne morejo kar povprek pobijati drugih ljudi in lagati, ker je to dovoljeno samo tistim “največjim vernikom”, ki delajo po naročilo Boga za “obrambo” vere.
Če bi se vsi ljudje na Zemlji držali teh pravil, bi to pomenilo, da človek ne bi bil človek, ker na voljo ne bi imel izbire, da krši kakšno pravilo. Ker pa je svet nepopolen, to pomeni, da tudi kristjani ne morete sedeti križem in se držati recimo 5. božje zapovedi, če vas recimo napade vojska muslimanov.
Sicer pa: tudi če je edino kar drži družbo pokonci vera, to še ne pomeni, da je ta vera resnična!
Popolnoma ste zašli s teme. Škoda. Odraz preobremenjenosti.
No, vsaj med najbolj komentiranimi se bom učvrstil, kajne, čeprav na račun bebastih offtopic komentarjev.
Oj! Ja, sošolec moj predragi, spomnim se vajinega igračkanje z avtomobilčki in bla sta zakon! Vsaj ena popestritev v razredu zelo zagnanih … Pa vrjemite vsi bralci tega bloga, ta fant prov fest.
Aja še to, šolnina je takrat znašala približno 9 tisočakov na mesec. Skratka, iz bajno bogatih družin prihajamo
Neumnost! (Še to - ta fant je prov fejst - zatipkana napaka.)
Nimam pojma kdo si
Ampak bo že držalo
Nč hudga če ne veš. Pač ena izmed babnc v našem klasu, ki ma očitno cajt, da prebira bloge
še ena oboževalka
Tako veliko žensk, pa tako malo časa
[...] Nisem tako tečen, kot si mislite « Izobraževalni sistem - gimnazija Prepir par excellence [...]