Simon Popek o Apokaliptu
Komentiraj
Objavil/a chef 16.01.2007 ob 07:15 ob 07:15 pod Natezalnica, Zabava, miks
Pri ljudeh me najbolj moti, da nasedajo. Nasedajo oglaševalcem, opinion leaderjem, celo opinion leaderjem wannabe. Toliko huje je, da se pustijo nategniti tudi tisti, ki sami zase menijo, da so sicer najpametnejši. To sem nazadnje opazil pri Gibsonovem najnovejšem filmu, ki ga večina tako hvali, da jim kar slina teče od ust. Prebrali so nekaj kritik in zdaj verjamejo, da je ta film vrhunski izdelek in praktično brez pomanjkljivosti. V nedeljo sem napisal kritiko Apokalipta, ki, priznam, ne more biti profesionalni izdelek, saj nisem filmski kritik. Skušal sem zgolj opozoriti na določene napake, zaradi katerih menim, da film ni tako kvaliteten kot pravijo. Seveda se je takoj našel izjemno pameten komentator, ki sploh ni pomišljal, da ne bi napisal (pre)dolgega komentarja in na koncu zapisal, da ga čudi, ker kaj takega napišem v javnem blogu. Menda so za tako sranje primerne samo lokalne gostilne.
Šele po objavi mojega teksta sem v Delu opazil recenzijo, ki jo je napisal Simon Popek, ki pa ni kr eden, ampak priznan filmski kritik. Z njegovim pisanjem se takorekoč v celoti strinjam, kako tudi ne, saj sem jaz napisal isto, le malo bolj nerodno. Čeprav nisem pristaš blogerjev, ki v svoje prispevke kopirajo besedila drugih avtorjev, si bom tokrat dovolil točno to: Popek piše:
Pri Holivudu smo vajeni časovnih diskrepanc in čiste arogance do lahko preverljivih zgodovinskih dejstev, vendarle se vedno najdejo novi mojstri, ki v svojih spektakelskih vizijah postavljajo nove mejnike, npr. Mel Gibson, dežurni kronolog sadističnih mejnikov človeštva, ki je z Apokaliptom bojda sklenil svoj “mučeniški triptih”, začet s Pogumnim srcem (1995) in podaljšan s Kristusovim pasijonom (2004).
Kako je mogoče film označiti drugače kot idiotskega, če ključna sekvenca, trenutek dramatičnega preobrata, temelji na popolnem negiranju dosežkov neverjetno pomembne majevske kulture in njenih znanstvenih dosežkov? In kako naj se ne smejemo, če poslednji kader filma razkrije španske krščanske osvajalce, ki so z odkritjem Novega sveta in prvimi naselbinami očitno pohiteli za pol stoletja, vsaj kar se tiče Gibsona, ki dramatizira propad klasičnega obdobja majevske civilizacije, kar med drugim sugerira uvodni napis. V tem primeru ne gre za “klasične” kikse zgodovinskih filmov, detajle v scenografiji in kostumografiji – običajno jih detektirajo zgodovinarji ali poznavalci -, temveč za posege, ki mejijo na parodijo. Kaj bo potem na vrsti? Gibsonova analiza propada rimskega imperija, posledica zavezniškega izkrcanja na Siciliji in prodora proti večnemu mestu leta 1943?
Apokalipto se začne s prizori pastoralne idile miroljubnega gozdnega plemena in konča kot dolgovezna akcijska avantura, križanec avantur o Zadnjem Mohikancu in Fullerjevega Leta puščice (1957). Gozdni palčki na križevem potu nimajo konkretne identitete, a po drugi strani se ji izogiba ves film; če sta Pogumno srce in Pasijon temeljila na nacionalizmu in pobožnosti, prežema Apokalipto izključno amoralni senzacionalizem. Namreč, če Gibson v ključnem prizoru ritualnega žrtvovanja majevsko kulturo in dosežke trivializira do te mere, da (resda sadistične in krvoločne) iznajditelje astronomije zreducira na raven bebcev, preplašenih zaradi sončnega mrka, potem trivializirajmo še režiserja: verska gorečnost, antisemitizem in alkohol so mu očitno skurili možgane.
Simon Popek, Delo, sobota, 13. januar 2007, str. 18
Skratka, moti ga Gibsonovo omalovaževanje Majevskih dosežkov in njihove kulture. Še enkrat zapišem tisto, kar bo povedal vsak antropolog: kulturnih vzorcev tujih družb ne moremo in ne smemo ocenjevati in primerjati glede na naše vzorce. Točno to stori Gibson. Poleg tega se je tudi Popek spotaknil ob sporno časovno komponento – Španci so po Gibsonovo prišli nekoliko prepozno?!?
Zadovoljen sem, da obstaja še kakšen kritik, ki ščije proti vetru.
pa sj maš tud tuje kritike, ki so film skritiziral še preden je pršu k nam. Ki tudi poudarjajo laži in netočnosti glede zgodovinskih faktov. In sploh jih moti krutost prikazanih prizorov. Tko da ni panike, da si osamljen
od koga je pa priznan Simon Popek ?
Pozabil si povedati, da Simon Popek skritizira skoraj čisto vse, kar leze in gre. Pa čeprav ima prav.
Ja ti joška ti- da te citiram: “kulturnih vzorcev tujih družb ne moremo in ne smemo ocenjevati in primerjati glede na naše vzorce. “
Mel Gibson ni nič ocenjeval, on je samo podal dejstva. Ocenjujemo in primerjamo (in po tvoje -delamo napako) pa lahko samo mi, gledalci.
Piskotek pa ne bit smesen. Kaksna dejstva je podal Gibson? A sploh ves kaj je dejstvo?
No, Simon Popek mora kritizirati čisto vse, je filmski kritik, menim pa, da o marsičem, kar je dobro, piše pozitivno. Je tak iskren človek z dobrim čutom za sodobno besedo. Predvsem pa je priznan filmski poznavalec. Priznan že od ljubljanske Kinoteke, da mu je nedavno založila knjigo o Kubricku. Pa tudi za Delo ne recenzirajo kr eni.
Gibsonov Apokalipto je razočaral tudi mene. Posmešen pa niti zabaven ni dovolj.
P.S. Pristavil bi še mojih dveh centov vrednosti: Apocalypto, 2006 (robert79).
@piskot: kako naj si preprost gledalec, ki nima pojma o Majih, ustvari o njih dobro mnenje po prikazanem? Dejstva so namreč prikazana tako, da izpadejo Maji totalni primitivci. To je napisal tudi Simon Popek.
Popek sploh ne skritizira vsega, kdor ga redno bere že ve. On je definitivno moj najljubši slovenski filmski kritik, ker ima vedno svoje jasno razpoznavno mnenje in ker ga tudi vedno utemelji. Pa pogosto se strinjam z njim, seveda.
Vsake oči imajo svojega malarja. Zame recimo samo zato, ker skritizira večino ameriških filmskih proizvodov, še ni kredibilen kritik. Kritike so pa že v osnovi subjektivno mnenje.
Et tu, Irena?
Kritiziranje pomeni najprej presojanje, potem se razcepi gor ali dol. Zakaj mu veliko ljudi pripisuje že razcep navzdol v negativno?
Popek je zame kot en popek, ki se vedno znova razcepi. Prav dobri so njegovi filmski zapisi.
Se opravičujem - predvsem Ireni -, sem bil pravkar poučen, da ima kritiziranje res nek uradno negativen pomen - dajati negativno oceno. No, v skladu z mojo nevednostjo sem v prejšnih komentarjih menil, da Simon Popek poddaja presoje in čemu da minuse, čemu pluse. Po moje znakce podeljuje dobro - hkrati z njegovimi drugimi dobrimi lastnostmi.
No vidiš, sej v bistvu se strinjava.
Se pa ne strinjam z anubisom, ker Popek pač preprosto ne skritizira vsega, kar je prišlo iz Amerike.
Subjektivno mnenje je eno, fora je v tem, da ga znaš utemeljiti s čim drugim kot samo s tem, da je tak pač tvoj okus in mnenje. In tu pomoje tiči tisto, kar definira dobrega kritika.
Od vseh kritikov pa je najbolj smešen Marcel Stefančič Jr. Z vsem spoštovanjem, ampak, če v vsakem sranju od filma vleče vzporednice z Bushevo politiko, se lahko takim kritikam samo še smejem. Skratka, če je film kontra Bushevi politiki, je ZA +, če je pa proBush film, pa PROTI.
Ne moreš pomagat, je pač deformiran na nek način. Tako kot “MojMedi” ne more brez RKC in domobrancev, pa čeprav debatirava samo o vremenu.
Meni je Marcela prav zabavno brati, moraš občudovati sposobnost, da čisto pri vsakem filmu najde vzporednico z aktualno politiko.
Svojevrsten filmski kritik je tudi Iztok Gartner, ki se je goreče razpisal pod Apokaliptovem zapisu na Mladininih durih.
Saj pravim, da je Marcel smešen, zato ga tudi vedno preberem. No, na njegovo kritiko se požvižgam. Iztok Gartner? A ni to tisti, ki vse zna
samo en stavek, dva: gibson se res spreneveda in smeši zgodovinska dejstva, kljub temu, pa vsak resen kritik - če odmisli ta dejstva - ve, da ima film vse tisto, da mu zlahka rečemo, da je dober ali celo odličen. za zaključek: nikjer nisem zasledil, da bi režiser gibson dejal, da bo snemal dokumentarec?! pa še to: kaj pa “umetniška svoboda?”. to ne obstaja več?
Ja, očitno še obstaja, saj mora. Kot akcijski triler, je film res dober. Več pa sam nisem opazil. No, saj je Gibson sam rekel, da nima drugih pretenzij. Samo osebno me to ne zanima tako kot včasih, denimo, ob Slyjevih Uničevalcu, Plezalcu … Mad Max 4 … Bo?